Kmetje so utrpeli veliko škodo. Foto: Goran Rovan
Kmetje so utrpeli veliko škodo. Foto: Goran Rovan
Pozeba, zmrzal, snegolom
Sneg je največ škode povzročil v listnatih gozdovih in sadovnjakih. Foto: BoBo
Pozeba, zmrzal, snegolom
V Pomurju je pozeba prizadela tudi poljščine, predvsem vznikle buče, krompir in koruzo, vprašanje pa je, kako bo pozeba vplivala na oplodnjo ozimnih žit, ker so ta v klasenju, in kaj se bo zgodilo s cvetočo oljno ogrščico in zelenjadnicami. Foto: BoBo
Pozeba, zmrzal, snegolom
V osrednji in severni Sloveniji je več snega padlo tudi v nižinah, zato je drevje poškodovano tudi tam, drugod pa predvsem v razmeroma ozkem višinskem pasu od 500 do 700 metrov. Foto: BoBo
Aprilski sneg prvič po 40 letih
Močan vremenski udarec nad kmete
Koliko škode je sneg povzročil po Sloveniji?

Aprilsko sneženje je včeraj presenetilo večji del Slovenije, težek in moker sneg je lomil rastlinje, vinogradnike, sadjarje, zelenjadarje, poljedelce in vrtičkarje pa je povrhu prizadela še pozeba na začetku tedna.

Preliminarna poročila o škodi, ki jo je povzročilo muhasto aprilsko vreme, pristojni še zbirajo, na konkretne ocene pa bo treba kljub vsemu še počakati. "Dokler je mrzlo, dokler je še vse zeleno, mi ne znamo oceniti, ali je tisto še živo ali je odmrlo. Po približno desetih dneh pa se že pokaže rjava barva in za tisto, kar je rjavo, vemo, da je odmrlo," je razložil Miran Naglič s kmetijske zbornice.


Izpostavljene lege so jo odnesle najslabše

Sadovnjaki in vinogradi so bili prizadeti v pozebi, izpade pridelka za zdaj ocenjujejo kar na 60-100 odstotkov. "Očitno kaže na več kot polovico na posebej izpostavljenih legah," je Naglič zmajeval z glavo.

"Pri pozebah je sicer tako, da je zelo odvisno od lege - neka severna lega je lahko močno prizadeta, medtem ko je na drugi strani doline izpad bistveno manjši. V kotlinah, kamor se spušča hladen zrak, je škoda večja, na neki malo bolj odprti legi - lahko gre samo za 200 metrov razlike - pa je škoda morda bistveno manjša," je opozoril pred posploševanjem, na katerih območjih po Sloveniji je bila škoda največja.

Nizke temperature močno prizadele
Na Primorskem je sicer snežilo nekje do Razdrtega, v Vipavski dolini, Brdih in obalnem pasu pa snega ni bilo, tudi temperature v jutrih na začetku tedna po večini niso padle pod ničlo. "Na teh območjih ne pričakujemo velike škode, vendar je težava, saj piha močan veter, in če se bo zjasnilo, bodo temperature zelo hitro padle pod ledišče in bo pozeblo vse," je opozoril.

Niti v Prekmurju in na Goričkem ni zapadlo veliko snega, zato ta sam po sebi ni povzročal škode, a nizke temperature bodo prizadele rastline, ki so že kalile - koruza, krompir ... Če so bila žita v fazi cvetenja, bo škoda večja, a to bodo ocenjevali pozneje.

V preostalih delih Slovenije je snežilo, sneg pa je povzročil škodo na poljščinah - predvsem na žitih, ki so bila v fazah kolenčenja in latenja - in ta sneg je v velikem delu polomil posevke, kjer so bila žita v poznejši fazi, se bodo zelo težko obrasla in zato bo izpad pridelka zelo velik, je razložil Naglič.

Sneg lomil drevje in polegel travo
Za zdaj kaže, da je pozeba povzročila večjo škodo kot sneg, je pa ta povzročil škodo v visokodebelnih sadovnjakih, kjer je polomil nasade, o snegolomu pa poročajo tudi iz intenzivnih sadovnjakov. Sneg je povzročil škodo predvsem na travinju in poljščinah, poljščine, sadovnjaki in vinogradi pa so bili prizadeti že prej od pozebe.

Težave so tudi s travniki. Travinje, ki je bilo že tik pred košnjo - veliko kmetov kosi že po 1. maju -, je poleženo, vendar na zbornici menijo, da se bo vseeno toliko dvignilo, da se ga bo dalo pospraviti. "Trava, ki je bila tik pred košnjo, je zdaj na tleh, vse je poravnano z zemljo. Računamo, da se bo košnjo dalo opraviti, vendar neki izpad pridelka vseeno bo," meni Naglič.

Pri vrtninah je škoda nastala, ker je pozeblo, kar je že pokukalo iz zemlje, hkrati pa bodo pridelki zakasneli zaradi nizkih temperatur. "V zelenjadarstvu se sadi terminsko - sadimo danes, pa čez en teden in nato spet čez en teden ... Zato so tudi pridelki eden za drugim, ne vse naenkrat, vsak teden dozoreva nekaj. Nizke temperature pa bodo povzročile, da se bodo ti razmiki skrajšali - veliko vrtnin je zdaj zastalo v rasti - in bo nato več pridelka naenkrat," je pojasnil Naglič.

Več bo znanega v prihodnjih dneh
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je na novinarski konferenci poudaril, da je največ škode nastalo v sadjarstvu in v vinogradništvu, kjer je škoda ponekod tudi 90-odstotna. Nič boljše pa je ni odneslo poljedelstvo, kjer so kmetje 80 odstotkov koruze že posejali in ti posevki so najbolj ogroženi.

Največ škode je pozeba povzročila v Prekmurju, Podravju in na Štajerskem, močno prizadete so tudi Dolenjska, Posavje in Bela krajina. Nekoliko manj škode pa je mraz povzročil v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in Koroškem. Še najbolje so jo odnesli kmetje na Primorskem, kjer pa nevarnost v obliki burje še prihaja v prihodnjih dneh, opozarja direktor zbornice Branko Ravnik.

V prihodnjih dneh bodo svetovalci kmetijsko gozdarske zbornice na terenu spremljali stanje in svetovali kmetom, kako naj ukrepajo. Na zbornici obenem pozivajo državo, naj čim prej vzpostavi lokalne komisije, ki bodo ocenjevale škodo. Obenem pa na zbornici državo pozivajo tudi k umiku razprave o novem zakonu o katastrskem dohodku, vsaj dokler se kmetje ukvarjajo s težavami, ki so jih doletele.

Najslabše so jo odnesli listavci
Sneg, ki je že v torek, predvsem pa v sredo zajel Slovenijo, je nekaj škode povzročil tudi v gozdovih. Prizadeti so predvsem listavci do nadmorske višine 700 metrov, više so njihovi listi še manjši, nad 1000 metri pa listavci še niso ozeleneli.

V osrednji in severni Sloveniji je več snega padlo tudi v nižinah, zato je drevje poškodovano tudi tam, drugod pa predvsem v razmeroma ozkem višinskem pasu od 500 do 700 metrov.
Večinoma gre za poškodbe posamičnih dreves, zlasti ob gozdnem robu in prometnicah, kjer ima drevje asimetrične krošnje. Sneg je potlačil tudi mladovja, ki se bodo pozneje večinoma vzravnala.

Zaradi poškodovanih dreves ob prometnicah bo precej dela z odpiranjem gozdnih cest, ocena finančne škode pa bo mogoča v prihodnjih dneh, ko bodo zbrali več informacij o obsegu omenjenih poškodb, so za STA povedali na Zavodu za gozdove Slovenije.

foto: MMC/Moj splet, Goran Rovan (od 8. fotografije naprej)

Aprilski sneg prvič po 40 letih
Močan vremenski udarec nad kmete
Koliko škode je sneg povzročil po Sloveniji?