V poznih popoldanskih urah ali zvečer pa ga v prijetni družbi spečete in ob lupljenju pokramljate s prijatelji ali sorodniki. Poleg tega, da je zelo okusen, ima veliko hranljivih snovi, saj so ga v preteklosti jedli namesto koruznih in krompirjevih jedi.

Kostanja bo letos manj zaradi žledoloma in šiškarice
Kostanj je sredozemska rastlina, vendar raste povsod po Sloveniji, le na Koroškem ne uspeva. Dovolj bi ga bilo prav za vse, vendar ga napadata kostanjev rak in šiškarica, ki se v večji meri pojavi vsaki dve leti, saj eno leto miruje, nato pa znova izbruhne, je povedala Marija Kolšek iz Zavoda za gozdove Slovenije. Veliko škode je v gozdovih pustil tudi žledolom, zato je po podatkih Kolškove bera zelo slaba v okolici Tolmina in v ljubljanski regiji, medtem ko na Štajerskem in Dolenjskem posledice šiškarice in žleda niso pustile tako velikih posledic.

Zagotovo pa je tudi tu količina kostanja manjša, saj je bilo v času cvetenja deževno vreme in čebele niso opraševale. Verjetno se bo v obdobju 5–10 let količina kostanjevih dreves zmanjšala zaradi naravnih dejavnikov, predvsem šiškarice, ki se je pojavila v zahodni, osrednji in vzhodni Sloveniji. Marija Kolšek je še pojasnila, da se že pogovarjajo o ukrepih, ki bi omejili širjenje bolezni na kostanjevih drevesih. Kljub črnim napovedim letos ne boste ostali povsem brez kostanja, ki je že začel padati na tla. Sicer pa bodite med nabiranjem pozorni na majhne luknjice, ki kažejo na to, da je kostanj verjetno črviv.

Privoščite si ga za malico, saj je bogat vir vlaknin
Plodovi kostanja so sladkega okusa in zelo hranljivi, saj sto gramov kuhanega kostanja vsebuje približno 170 kalorij, enaka mera pečenega pa okoli 250. Kostanj ima veliko folne kisline, ki jo potrebujemo pri tvorbi rdečih krvnih celic in za sintezo DNK. Vsebuje vitamine B6, C in A ter nekaj kalija, kalcija, magnezija in fosforja. V hladnejših dneh običajno uživamo bolj krepčilno hrano in kostanj je kot uvod v zimske mesece. Zaradi veliko škroba in vlaknin vas lahko po kostanju napenja, kar lahko omilite, če ga dosledno lupite in odstranite tudi notranjo kožico. Kostanj vsebuje veliko ogljikovih hidratov in malo maščob, zato si ga lahko privoščite za malico in si popestrite jedilnik.

Zdaj je ravno pravi čas, da se odpravite na sprehod, uživate na svežem zraku, s sabo pa vzamete košaro in naberite nekaj kostanjev, vendar ne več kot dva kilograma. Kostanj lahko hranite nekaj tednov, potem se bo pa izsušil ali pa se bodo v njem razvili črvi. Najbolje je, da ga porabite v nekaj dneh.

Še vedno je najbolj priljubljen pečen kostanj
Najbolj priljubljen je pečen kostanj, ki ga pečete na zmernem ognju in mešate, da bo enakomerno pečen. Nato ga zavijte v mokro krpo ali časopisni papir, da ga boste lažje lupili. Sicer pa lahko iz njega pripravite moko, ki je primerna za peko kruha in peciva. Uporabljate lahko samo kostanjevo moko ali jo zmešate z drugimi. Lahko ga pripravite tudi kot dodatek k jedem ali juham, okusni so tudi kostanjeva torta, rogljički, različni nadevi in druge kostanjeve jedi, ki vam bodo popestrile jesenski jedilnik.