Nedelja nekoč in danes
Sedmi dan v tednu je včasih pomenil strogo zapovedano brezdelje in udeleževanje verskih obredov
Objavljeno: 2. november 2014 ob 08:25,
zadnji poseg: 2. november 2014 ob 09:36
Ljubljana - MMC RTV SLO

Je na vaši mizi ob nedeljah še vedno tradicionalna goveja juha z rezanci? Foto: BoBo
Karel Veliki je v 8. stoletju prepovedal delo na polju, sekati drevesa, graditi hiše, loviti, šivati, prati perilo na prostem in striči ovce. Nedelja je bila dan počitka, posvečen bogoslužju, in z vsemi temi prepovedmi je hotel doseči, da bi se ljudje udeleževali cerkvenih obredov. Foto: EPA
Sprehod
Sprehajanje z družino - priljubljena dejavnost, za katero med tednom pogosto zmanjka časa, zato pride na vrsto ob koncih tedna. Foto: BoBo

Goveja juha, narodno-zabavna glasba, popoldne pa obisk sorodnikov in popoldanska kava z domačim pecivom - to je bil dolga leta opis "standardne" nedelje.

Ob lepem vremenu je sledil še sprehod po bližnji okolici. Ponekod je še danes tako, vendar to ni več običaj, kot je bil pred leti. Zaradi tempa življenja so ljudje raje doma, in če že imajo prosto nedeljo, si jo vzamejo za družino ali počitek in pripravo na prihajajoči teden.

V preteklosti in še danes je ta dan povezan z religijo in nedeljskim obiskom maše. Sicer se pa etnologinja in kulturna antropologinja Tina Volarič v svoji študiji O nedelji: zgibi časovnosti in nekaj etnografskih izhodišč sprašuje, od kod ima nedelja pravzaprav tak pomen, da ji celo državne institucije pripisujejo določeno vsebino. Državni vladarji menijo, da se mora človek en dan v tednu spočiti od dela, verniki pa se na ta dan povežejo z utrjevanjem vere in obiskom cerkva.

Nedelja je bila namenjena počitku in udeležbi cerkvenih obredov
Grški cerkveni pisec Klement Aleksandrijski je v 2. stoletju zapisal, da ob nedeljah ljudje mislijo samo dobro in se odrečejo zlobnim mislim. Sčasoma so začeli dajati nedeljam velik poudarek, saj so nekateri menili, da mora dobiti nedelja značaj praznika. Leta 305 so naznanili, da je praznovanje Gospodovega dne obvezno. Kdor tega ni spoštoval in je trikrat zaporedoma zamudil mašo, je bil izključen iz krščanskega občestva. Pozneje so na nedeljo prepovedali vse gledališke igre in cirkuške spektakle ter uvedli stalno opravljanje molitev. Tudi Karel Veliki je v 8. stoletju prepovedal delo na polju, sekati drevesa, graditi hiše, loviti, šivati, prati perilo na prostem in striči ovce. Nedelja je bila dan počitka, posvečen bogoslužju, in z vsemi temi prepovedmi je hotel doseči, da bi se ljudje udeleževali cerkvenih obredov.

Neupoštevanje sprejetih prepovedi je pomenilo smrtni greh
Ljudje se teh prepovedi niso držali, zato so jih stalno opominjali. Ves čas so se pojavljale nove in nove prepovedi in zapovedi, med drugim tudi upoštevanje tišine in miru, spolne vzdržnosti, prepoved svatb in pogrebov. Tisti, ki se tega ne bi držal, bi ga doletela božja kazen. Zbolel naj bi za zobobolom, doletela naj bi ga nesreča, v kateri bi lahko tudi umrl. Do 13. stoletja je bilo sprejetih množica odlokov, ki so se ukvarjali predvsem z obiskovanjem nedeljskih obredov in različnimi prepovedmi. Tovrstno mišljenje je bilo najbolj razširjeno v 15. in 16. stoletju, ko je za smrtni greh veljal prelom upoštevanja nedeljskih zapovedi. Milanski koncil se je leta 1573 pritoževal nad tem, da so nedelje oskrunjene s športi, zaklinjanjem, trgovanjem, krošnjarjenjem, gledališkimi predstavami, petjem, popivanjem, zato so vse to prepovedali.

V 18. stoletju so poskušali uvesti desetdnevni teden
V času francoske revolucije leta 1789 so za nekaj časa uvedli desetdnevni teden, kar je pomenilo, da so devet dni delali in deseti dan počivali. Tega ljudje niso sprejeli, saj je to korenito spremenilo dotedanji ritem življenja. Kljub temu so v Franciji in Nemčiji sledile spremembe, saj ljudje niso več obiskovali bogoslužja v takšni meri kot doslej, prav tako so bile nedelje zopet v znamenju trgovanja in druženja. Drugod revolucionarne ideje niso vplivale na vsakdanje življenje.

Sprejet je bil zakon o nedeljskem počitku
Po letu 1848 je prevladovalo mnenje večine, in sicer tovarniških delavcev. Vse bolj so se zavzemali za omejitev dela ob nedeljah, tako da so na začetku 19. stoletju sprejeli zakon o nedeljskem počitku v Franciji, na Avstro-Ogrskem, Danskem in v Švici. Tovarne so bile ob nedeljah zaprte, odprtih je bilo le nekaj trgovin. Ponovno so obudili praznovanje nedelje, le da v ospredju ni bila verska potreba po čaščenju neke religije, ampak življenjski pogoj za vse zaposlene. Na začetku 20. stoletja so postali nedelja in državni prazniki dela prosti dnevi, kar velja še danes.

V ZDA so začeli uvedbo osemurnega delovnika
Nedelja predstavlja tudi prosti čas, to je čas, ko smo prosti obveznosti, najpogosteje delovnih. V 40. letih prejšnjega stoletja so začeli po ZDA oglaševati osemurni delovnik, osem ur spanja in osem ur drugih dejavnosti, pod katere so spadale nakupovanje, nega, pomoč otrokom, volitve, ukvarjanje s hobiji, druženje s prijatelji itd. Danes pa je prosti čas pogosto obremenjen s stresom, skrbmi, nezadovoljstvom, čeprav je pojem prostega časa sprostitev in zmanjševanje stresa. Na izkoriščanje prostega časa posredno vplivajo tudi oglasi za različne dejavnosti, ki s ponudbo vsiljujejo, kako ga preživeti.

Moški so posedali po gostilnah, ženske so bile s svojo družbo doma
Včasih so moški ob nedeljah posedali po gostilnah, medtem ko je ženska družba klepetala doma. Gostiteljica je po navadi pripravila piškote, čaj ali kavo. Moška družba je bila že zaradi več miz, za katerimi so sedeli, bolj odprta in je lažje sprejela nekoga novega, medtem ko je bil za ženske značilen zaupen krog prijateljic, v katerega so težko sprejele nove obraze. Poleg tega je medsebojno obiskovanje žensk postala navada. Ob nedeljah so predvsem moški pogosteje zahajali v gostilno kot v cerkev, zato so se v 16. stoletju škofje pritoževali, saj naj bi po cerkvi širili duh po žganju in s tem motili druge. V prvi polovici 20. stoletja pa je bilo večina kmečkih gostiln odprtih, vendar ne zaradi alkohola, ki so ga imeli kmetje doma, bolj zaradi plesov in veselic. Ženske se v gostilni niso zadrževale, na hitro so pokukale, koga pozdravile in odšle.

Družabno življenje je potekalo ob nedeljah
Tudi vse obletnice, rojstni dnevi in kulturne prireditve so bili po navadi ob nedeljah. Ljudje so hodili v kino, na gledališke predstave in veliko časa namenili druženju. Kogar koli starejšega vprašamo o tem, bo pritrdil, da je bilo med ljudmi več komunikacije in sproščenosti kot danes. Vzroka sta zagotovo drugačen tempo življenja in razvoj tehnologije. Nekateri pa prosti čas vseeno raje preživijo v samoti, gredo na sprehod, preberejo kakšno knjigo, skratka, naredijo nekaj zase.

Med tednom zmanjka časa za hobije, družino in sprostitev
Nedelja je čas, ki ga danes večina nameni družini, skupnim izletom in obiskom sorodnikov, prijateljev in sosedov. Prav tako se otroci, ki študirajo v večjih mestih, med konci tedna vračajo domov. Poleg tega imajo starši prav ob nedeljah največ časa za otroke. Včasih ni bilo nedelje brez obiskov, zato je bilo po navadi živahnejše kot med tednom. Tudi kmetje imajo ob nedeljah manj opravil, saj opravijo le nujna, kot sta na primer hranjenje živine ali spravilo sena, ki je odvisno od vremena. Večina še danes pojmuje nedeljo s počitkom in pobegom od vsakdanjih skrbi in dolžnosti. Veliko pa se jih še vedno odpravi k nedeljski maši.

Veliko upokojencev pa ne gre v cerkev samo iz verskih razlogov, temveč tudi zato, da gredo v družbo, poklepetajo in izvejo kaj novega.

Nekateri nedelje posvetijo branju, gledanju televizijskih oddaj in filmov. Med njimi sta zagotovo oddaja Moja Slovenija in Slovenski pozdrav. Pogosto pa je v nekaterih domovih televizija cele dneve vključena kot nekakšno zvočno ozadje in pomeni nezavedno prisotnost nekoga oziroma nečesa. Strokovnjaki ugotavljajo, da lahko spremljanje množičnih medijev vodi v nedejavno preživljanje prostega časa, saj na dogodkih ni treba biti fizično navzoč. Medtem ko poslušanje radia ne zahteva nepremičnosti, ampak se poslušalci lahko gibljejo in opravljajo še kaj drugega.

Ob nedeljah je bila miza bolj obložena kot med tednom
Jedilnik je bil skoraj prazničen, saj so običajno med tednom jedli zelo malo mesa, privoščili so si ga ob nedeljah in praznikih. Po navadi je bilo s tem povezano tudi družinsko srečanje. Še zdaj ponekod prevladuje mnenje, da mora biti kosilo ob nedeljah boljše in obilnejše kot med tednom, ko so večinoma jedli različne kaše, mineštre, zelje in druge brezmesne jedi. V današnjih časih nedelja v kulinaričnem smislu ne pomeni več, da se najemo nečesa, kar nam sicer ni dosegljivo. Še vedno pa so v Sloveniji značilni goveja juha, pražen krompir, meso in solata.

B. L.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.