Ob tem pa se na družbenih omrežjih vrstijo pozivi proti prodaji vile, pobuda Luke Manojlovića Goriška.si pa pripravlja protest proti prodaji v ponedeljek ob 17. uri. S somišljeniki se bodo dobili pred vhodom v rafutski park, nato peš krenili do vile in okrog nje simbolno skleniti živo verigo.
Kulturni spomenik lokalnega pomena
Vilo je skupaj s parkom za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasil novogoriški mestni svet leta 2003, zato mora ta tudi sprejeti odločitev glede odtujitve. Rafutski park v okolici vile je varovana celota in ni predmet prodaje, pri čemer je država lastnica zgornjega dela parka, novogoriška občina pa spodnjega dela. Zadnji uporabnik prostorov v Laščakovi vili je bil zavod za zdravstveno varstvo, ki jo je zapustil spomladi 2003. Vse od tedaj so prostori prazni in nezadržno propadajo.
Župan občine Nova Gorica Matej Arčon je o položaju dejal: "Že vrsto let sem si osebno prizadeval, da bi novogoriška občina dobila sredstva za obnovo Laščakove vile. Obrnili smo se tudi na državo, da bi le našla možnost za obnovo tega izjemnega arhitekturnega bisera. Bojimo se, da bo vila žalostno propadla, če je nekdo ne obnovi, seveda pod pogoji varovanja kulturne dediščine. Vila je trenutno v lasti države, v občinskem proračunu pa nimamo na voljo dveh milijonov evrov, kolikor bi po ocenah stroke znašala njena obnova."
Anton Laščak, ki je bil v začetku 20. stoletja eden najbolj cenjenih arhitektov v Aleksandriji, je vilo zgradil leta 1909. V Egiptu je kot dvorni arhitekt načrtoval številne orientalske palače, ki jih skrbno varujejo, medtem ko vila Rafut že več kot desetletje propada. Arhitekturo je študiral na dunajski politehnični fakulteti, po študiju pa se je zaradi pomanjkanja naročil na domačih tleh leta 1882 preselil v Aleksandrijo.
Tam je kmalu po prihodu zaslovel z monumentalno galerijo Menasce, kar mu je odprlo pot do bogatih naročnikov egiptovskega meščanstva in plemstva. Dejaven je bil še v Perugii, Rimu, Torinu in Carigradu. Od egiptovskega podkralja Abasa II. je za zasluge prejel plemiški naziv beg, kar ustreza baronu, izbral ga je tudi za glavnega dvornega arhitekta.
Prva svetovna vojna je prekinila to njegovo nadvse uspešno obdobje, saj je bil egiptovski kralj odstavljen, Laščak pa je moral kot državljan Avstro-Ogrske iz britanskega Egipta zbežati na Goriško, kmalu po koncu vojne se je vrnil v Kairo, zrela leta je znova preživel na domačih tleh, pri visoki starosti 90 let se je vrnil v Kairo in tam tudi umrl.
Za oživitev Rafutskega parka so na Mestni občini Nova Gorica že izdelali programska izhodišča. Pripraviti morajo še idejni projekt obnove in oživitve, kjer bosta zgornji in spodnji del parka kot nekoč obravnavana kot celota. Po takšnem načrtu bi bil park dostopen javnosti ne glede na namembnost obstoječih objektov do take mere, da ne bo ogrožen spomenik, je zapisano v gradivu za sejo novogoriškega mestnega sveta.
Gre za obsežen projekt, pri katerem je treba upoštevati določila zakonodaje o varstvu kulturne in naravne dediščine. Ker je ocena stroškov ureditve rafutskega parka visoka, novogoriška občina načrtuje njegovo fazno oziroma postopno urejanje.
Pretekli veliki načrti ministrstva in ZRC SAZU
Visokošolsko ministrstvo in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti sta imela s stavbo velikopotezne načrte. V njej so želeli urediti raziskovalno in študijsko središče novogoriške univerze, prostor pa naj bi dobil tudi Center za evromediteranske študije Emuni.
Zadolženost univerze prekrižala načrte
Sicer so obnovo vile načrtovali že pred leti, država je kot njena lastnica denar zagotovila, občina pa je pridobila gradbeno dovoljenje za obnovo. Vendar so morali dovoljenje dopolnjevati z ukrepi za protipotresno varnost, ministrstvo pa je denar leta 2008 namesto za vilo namenilo za poplačilo dolgov Univerze na Primorskem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje