Nekateri starejši vidijo študente tudi kot svoje vnuke, najraje pa družinam pripovedujejo o neobičajnih stvareh, ki jih počnejo skupaj z mladimi. Foto: EPA
Nekateri starejši vidijo študente tudi kot svoje vnuke, najraje pa družinam pripovedujejo o neobičajnih stvareh, ki jih počnejo skupaj z mladimi. Foto: EPA

Starejši tako izvedo, kaj se dogaja zunaj, študentje pa dnevne novice s televizije, ki jim jih povedo starejši. Imajo skupne večerje, se zabavajo, plešejo in igrajo študentske igre. V zameno za druženje s starejšimi imajo študentje brezplačno sobo, za katero bi sicer morali odšteti približno 400 evrov na mesec. Čeprav so bili sprva v dvomih tako starejši kot zaposleni, so zdaj vsi zadovoljni, saj vidijo, da so jim študentje samo v pomoč.

Starejši imajo ob sebi še dodatno oporo
Starejši ne želijo biti ranljivi in ne potrebujejo samo nege, želijo živeti in se zabavati tudi s študenti. "Družimo se, skupaj popivamo, plešemo, dirkamo z vozički po hodnikih in se veliko smejimo," opisuje sobivanje s starejšimi 23-letni študent urbanizma Jurriën Mentink. Mentink je eden izmed šestih študentov, ki živijo skupaj s starejšimi. Skupnosti se je pridružil pri 19 letih, in kot pravi, je bilo prej njegovo življenje zelo dolgočasno.

Gea Sijpkes, vodja stanovanjske skupnosti starejših Humanitas v Deventerju, je povedala, da pred petimi leti v njihovem domu ni bilo nobenega študenta. Ko pa se je na Nizozemskem spremenil sistem oskrbe starejših, so začeli tudi oni razmišljati zunaj ustaljenih okvirov. "Želim si, da so starostniki v mojem domu srečni in se vsaj enkrat na dan nasmejijo, namesto da vzamejo tablete ali zdravila. Imajo vedno podporo, roko nekoga na rami, občutek, da so ljubljeni in da ljubijo," je poudarila Sijpkesova.

Razmišljati so začeli, kaj lahko ponudijo osebam, ki v dom prinesejo nasmeh, ne da bi povečali stroške obratovanja doma. Tako so leta 2012 začeli oddajati sobe študentom, ki nimajo denarja za najem stanovanja, in tako je steklo medgeneracijsko sodelovanje.

Študentje imajo v zameno za pomoč starejšim brezplačno sobo za študiranje
"Med študijem sem iskal sobo, vendar bi moral zanjo s souporabo kuhinje in kopalnice plačati 400 evrov. Potem sem izvedel, da v Humanitasu iščejo študenta za sobivanje s starejšimi. Sprva sem mislil, da bi težko živel tako. Ker pa sem pred leti izgubil babico in dedka, ki sta mi bila blizu, se mi je zdelo vredno poskusiti," je povedal Mentinek.

"Študente izbiram sama. Najprej naši študenti izberejo med prijavljenimi študenti tri, ki se jim zdijo primerni. Nato jih opazujem pri komunikaciji z našimi oskrbovanci, in sicer kakšen odnos razvijejo z njimi, in na podlagi tega izberem primernega," pravi Sijpkesova.

Prvo študentko so sprejeli v času božiča pred dobrimi štirimi leti. Sprav so bili zaposleni in stanovalci proti. Menili so, da bodo študenti prinesli v dom samo seks, droge in rokenrol. "Sploh pa si starejši niso predstavljali, kako bodo živeli z njimi kot ranljivimi in občutljivimi upokojenci. Nato sem jih prepričala, da lahko vsaj poskusimo in kadar koli to za njih nenavadno sodelovanje prekinemo," je povedala Sijpkesova.

Ob druženju ni bilo več predsodkov
Tovrstno bivanje je prineslo zadovoljstvo vseh, čeprav so bili na začetku vsi proti, ker so imeli slabo mnenje o študentih. O starejših pa so študentje mislili, da nimajo občutka za higieno in so dolgočasni. Ko pa so se začeli družiti in pogovarjati, so se predsodki razblinili. Tudi z osebjem, ki se je balo, da ga bodo študentje izpodrinili, so se dobro povezali, saj so ugotovili, da so drug drugemu v pomoč.

Življenje v domu se je po prihodu študentov spremenilo in postalo pestrejše, saj skupaj počnejo več stvari. Trenutno živi v domu šest študentov in s starejšimi se lahko vedno družijo. "Vsak večer od ponedeljka do petka pa je eden izmed študentov zadolžen za druženje ob večerji. Pripravijo si palačinke in se pogovorijo o preživetem dnevu. Tudi če je treba kaj popraviti ali iti v trgovino, jim študentje pomagajo. Konec tedna pa je namenjen družini," je pojasnila Sijpkesova.

Študentje imajo svojo sobo s kuhinjo in kopalnico, kar pomeni, da imajo svojo zasebnost. Na teden pa naredijo 30 ur v obliki druženja s starejšimi. Sijpkesova ne ve, kakšni so dnevi študentov, in je ne zanima, pravi, da naj bodo le dobri sosedje, kar tudi so. "Neka študentka skrbi, da ima ena oskrbovanka vedno sveže rožnato nalakirane nohte, fantje skupaj gledajo televizijo. Študentje samo živijo tukaj in niso moji zaposleni, saj niso del oskrbe starejših, ampak so del bivanjske skupnosti."

Starejši s študenti igrajo študentske igre, jejo pico, plešejo sving …
Jurriën z neko sosedo dvakrat na mesec je pico, drugo sosedo uči uporabljati Facebook, in ko so na počitnicah, jih tako pogreša, da komentira njihove fotografije, prek spleta pa jim čestita tudi za rojstne dneve. Študentje skušajo starejšim približati svet od zunaj. Skupaj se lotevajo tudi zahtevnejših projektov. Eden izmed študentov goji svojo zelenjavo, neki devetdesetletnik pa mu pomaga pri trženju. Starejši so ponosni, da lahko sodelujejo in so zaželeni. O starejših ni treba vedno razmišljati kot o ranljivih osebah, so odrasli, saj živijo že na primer 80 let in več.

Nekateri vidijo študente tudi kot svoje vnuke, najraje pa družinam pripovedujejo o neobičajnih stvareh, ki jih počnejo skupaj z mladimi. Od tega, da dirkajo z invalidskimi skuterji, do tega, da se dame pretirano uredijo in plešejo z mladimi sving. Študentje so v sobivanju s starejšimi razvili sočutje, se povezali s starejšimi in se naučili tega, da če za nekoga nekaj narediš in dobiš nazaj nasmeh, si nagrajen. Tudi Jurrien je povedal, da so izkušnje pri sobivanju s starejšimi enako pomembne kot formalna izobrazba. "Življenje tu mi daje drugačno družbeno izkušnjo, ki jo mora dobiti vsak. Štejeta stik in umirjenost."

"Tak način sobivanje so povzeli tudi v Helsinkih na Finskem, v Veliki Britaniji se ravno odločajo zanj, v ZDA, Lyonu bolj togo, k nam pa po izkušnje prihajajo tudi iz Avstralije in Japonske. Tudi v Španiji je takšen način sobivanja znan že več kot 20 let," je o prenašanju dobre prakse povedala Sijpkesova.

Oddajo Reakcija: Medgeneracijsko sobivanje na Nizozemskem, ki jo je pripravila Simona Habič, lahko poslušate na spodnji povezavi.