Ob jubileju 200-letnici rojstva Petra II. Petrovića Njegoša, črnogorskega državnika, vladarja in pesnika, je častni konzul Črne gore v Sloveniji Vojislav Kovač mestu Ljubljana podaril spomenik, posvečen temu velikemu južnoslovanskemu pesniku. Stoji v središču Ljubljane, na križišču Njegoševe in Šmartinske ceste, kjer je ob tej priložnosti nastal tudi nov - Njegošev park.

Čast je podariti spomenik Ljubljani
"To je velika čast zame, da sem kot Ljubljančan in hkrati Črnogorec podaril spomenik mestu Ljubljana in s tem prispeval nekaj k zaznamovanju obletnice, ko je minilo 200 let od rojstva največjega črnogorskega posvetnega in verskega vladarja in pesnika. Verjamem, da bo spomenik ostal v spominu kot znamenje zgodovinskih in kulturnih vezi med obema narodoma, zgled dobrega meddržavnega sodelovanja in gostoljubnosti mesta Ljubljane," je povedal častni konzul Črne gore v Sloveniji Vojislav Kovač.

Lastnoročno postavil temelje države Črne gore
Petar Petrović Njegoš je eno največjih imen črnogorske zgodovine. "Malokateri vladar je deležen te sreče in časti, da ga zgodovina ohrani v tako plemenitem spominu. Njegoš se je vanjo zapisal kot človek, ki je domala lastnoročno postavil temelje črnogorski državnosti, izobrazil in opismenil neuke kmete, prispeval k razvoju črnogorske infrastrukture z gradnjo šol, cest in vodnjakov, ob vsem tem pa je kot izvrsten književnik prispeval k razvoju in lepoti jezika," je povedal ob postavitvi spomenika, takratni državni sekretar na ministrstvu za kulturo dr. Aleš Črnič.

Povezava s Kopitarjem, Miklošičem in Vrazom
Profesor na Oddelku za južnoslovanske jezike na Filozofski fakulteti Vladimir Osolnik je spomnil, da je bil Njegoš že v času svojega življenja tesno povezan s slovenskimi slavisti in kulturniki, kot so bili Jernej Kopitar, Franc Miklošič, Stanko Vraz in drugi.
"Na tuje je potoval štirikrat in vsakič se je ustavil na Kranjskem, potoval je s poštno kočijo, prenočeval pa je v hotelu Slon, kjer je bral Kmetijske in rokodelske novice, ki so petkrat pisale o njem in so objavile njegovo sliko, edino sliko ob sliki cesarja," pripoveduje Osolnik.

Slovenec doktoriral na temo Njegoševe ustvarjalnosti
Profesor Osolnik, ki je doktoriral na temo Njegoševe ustvarjalnosti - ima dan, ko je bil spomenik postavljen v Njegoševi ulici (ki tudi sicer že več kot 60 let nosi njegovo ime) za enega srečnejših v svojem življenju.
"Zelo sem hvaležen mecenu Vojislavu Kovaču, ki je z veliko truda in stroškov omogočil, da ta spomenik stoji v mojem rojstnem mestu, tako kot stoji v Rimu, kot stoji v Kijevu, kot stoji na številnih drugih pomembnih mestih. Odkritje tega spomenika je bil res eden najlepših dogodkov v mojem življenju,'' je dejal profesor Osolnik.

Kamen za spomenik pripeljali iz Črne gore
Zanimivo je, da je bil kamen, nujen za izdelavo in postavitev spomenika, pripeljal posebej za to priložnost iz črnogorskega kamnoloma.
"Vlogo častnega konzula sem doživel kot čast in priznanje za svoj dolgoletni prispevek v odnosih med Slovenijo in državo Črno goro, s poudarkom na krepitvi gospodarskih odnosov med državama. Sicer svojo vlogo dojemam precej širše, zato pomagam in realiziram tudi druge projekte, kot je na primer postavitev Njegoševega spomenika v Ljubljani," pravi Kovač, ki je mesto častnega konzula zasedel od leta 2012. V slovensko prestolnico ga je sicer pred več kot 20 leti pripeljal šport.

Delo kiparja Draga Đurovića
Doprsni kip Njegoša je delo črnogorskega akademskega kiparja Draga Đurovića, medtem ko je avtor arhitekturne zasnove novega parka in spomenika arhitekt Rok Žnidaršič, ki je prepričan, da je ta del parka s spomenikom obogatil vsebino Ljubljane. Konzul Kovač pravi, da so komentarji glede spomenika izključno pozitivni, kar potrjuje, kot je dejal - svetovljanski značaj glavnega mesta Slovenije.

Sanja Prelević, naglas@rtvslo.si