podelili štirim organizacijam civilne družbe za njihov prispevek pri "gradnji pluralistične demokracije v Tuniziji po jasminovi revoluciji leta 2011".

Tunizijski nacionalni kvartet dialoga sestavljajo Tunizijski delavski sindikat, Tunizijska konfederacija industrije, trgovine in obrti, Tunizijska liga človekovih pravic in Tunizijska odvetniška zbornica.

Kot je pojasnil Nobelov odbor, gre za ključne organizacije civilne družbe v Tuniziji, "ki predstavljajo različne sektorje in vrednote tunizijske družbe: delovne ljudi in njihove pravice, načela vladavine prava in človekove pravice" in uživajo "veliko moralno avtoriteto".

Odigrale so "vlogo posrednika in gonilne sile za pospeševanje mirnega demokratičnega razvoja" v državi. Uspelo jim je namreč zagnati "miren dialog med državljani, političnimi strankami in oblastmi", ki je omogočil iskanje na soglasju utemeljenih rešitev in je bistveno prispeval k izvedbi mirnih demokratičnih volitev lani jeseni.

Kvartet je bil ustanovljen leta 2013, "ko je bil demokratični proces zaradi političnih nemirov, atentatov in vsesplošnih vstaj v nevarnosti, da se sesuje", je povedala predsednica odbora Kaci Kullmann Five. "Kvartet je v času, ko je bila država na robu državljanske vojne, vzpostavil alternativni, mirni politični proces."

"Zato je v teh nekaj letih četverica odigrala ključno vlogo pri omogočanju Tuniziji, da vzpostavi ustavni sistem, po katerem vlada zagotavlja osnovne človekove pravice celotnemu prebivalstvu, ne glede na spol, politično prepričanje ali versko pripadnost."

Kullmann Fivova je še dodala, da Nobelov odbor upa, da bo nagrada "prispevala k ohranjanju demokracije v Tuniziji in bo v navdih vsem tistim, ki si želijo promovirati mir in demokracijo na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in preostalem svetu".

Edina uspešna arabska pomlad?
Ob vojni v Siriji, ki ji po štirih letih in pol ni videti konca, gre torej najprestižnejša Nobelova nagrada tokrat v roke ljudem, zaslužnim za to, da je t. i. arabski pomladi v Tuniziji sledila mirna tranzicija.

Prav v tej severnoafriški državi se je na prehodu iz leta 2010 v 2011 začela arabska pomlad, ki je pozneje vodila v strmoglavljenje več arabskih režimov, a velikih upov o svobodi ni izpolnila. Tunizija je v bistvu edina država, kjer je revolucija prinesla "demokratično tranzicijo, utemeljeno na močni civilni družbi".

Kot je še izpostavil odbor, so bili dogodki, ki so sledili strmoglavljenju Zina El Abidina Ben Alija januarja 2011, "edinstveni in izredni" iz več razlogov - med drugim so pokazali, da lahko islamistična in sekularna gibanja sodelujejo in skupaj dosežejo pomembne uspehe ter da lahko civilna družba odigra ključno vlogo pri demokratizaciji države.

Med kandidati Merklova in papež
Omenjene skupine so bile izbrane za ugledno nagrado med 273 imeni; med njimi 205 posameznikov in 68 organizacij. Najboljše možnosti so v preteklih dneh pripisovali nemški kanclerki Angeli Merkel, papežu Frančišku in Visokemu komisariatu ZN-a za begunce. Kot je znano, je bil letos znova predlagan za nagrado tudi misijonar Pedro Opeka.
Lani sta nagrado prejela borca za pravice otrok, 17-letna Pakistanka Malala Jusafzaj in Indijec Kailaši Satjarthi.

Nobelov odbor je v preteklosti že večkrat presenetil s svojo izbiro, včasih pa je sprožil tudi polemike, denimo leta 2009, ko je ameriški predsednik Barack Obama nagrado prejel po le letu dni v Beli hiši, pa tudi leta 2012, ko je šla nagrada v roke Evropski uniji.

Tunizija: Počastitev poti, ki smo jo ubrali
V Tuniziji so nad odločitvijo izrazili zadovoljstvo, saj jo razumejo kot poklon poti demokracije, ki so jo ubrali. Pri tem je eden izmed članov nagrajene četverice še posebej izpostavil prispevek tunizijske mladine. "Prejeli smo že mednarodne nagrade, a nikoli si nismo upali niti sanjati o Nobelovi nagradi za mir," je dejal član ene izmed nagrajenih organizacij, član odbora društva LTDH Chokri Dhouibi.

Generalni sekretar sindikata UGTT Haoucine Abassi pa je dejal, da gre za poklon mučenikom tunizijske demokracije. "Ta prizadevanja naše mladine so naši državi omogočila, da je obrnila hrbet diktaturi," je izjavil. Obenem je pozdravil pripravljenost političnih strank na to, da sedejo za pogajalsko mizo in najdejo rešitve politične krize.

Odzval se je tudi tunizijski predsednik Beji Cais Essebsi, ki je ocenil, da je Nobelova nagrada počastila pot dialoga, ki so jo ubrali v Tuniziji. "Ne gre zgolj za počastitev četverice, temveč tudi poti, ki smo jo ubrali, to je poti iskanja soglasnih rešitev," je v videoposnetku, objavljenem na uradni strani na Facebooku, povedal Essebsi. "Za Tunizijo ni druge rešitve, kot je dialog, kljub ideološkim nestrinjanjem," je dodal.

EU in ZN odločitev pozdravljajo
Z odločitvijo Nobelovega odbora sta zadovoljni tako Evropska unija kot Združeni narodi. EU je odločitev pozdravila in ocenjujejo, da so nagrajene organizacije Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu pokazale demokratično pot iz krize. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini meni, da je odločitev, da gre nagrada tunizijski četverici za nacionalni dialog, "pokazatelj načinov za izhod iz krize: narodna enotnost in demokracija", predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je četverici čestital in zapisal, da po marčevskem obisku v Tuniziji razume in spoštuje odločitev Nobelovega odbora.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je ocenil, da je nagrada "izjemno zaslužena", EU pa po njegovih besedah deli ponos vseh Tunizijcev.

Tunis so letos obiskali najvišji predstavniki EU, ki so ob tem tudi izpostavili pomen boja proti razraščanju grožnje islamističnih skrajnežev. Tunizijo sta letos pretresla dva huda teroristična napada. Marca je bilo v napadu na muzej v Tunisu ubitih 21 turistov in policist, junija pa v letovišču Port el Kantaoui 38 turistov. Odgovornost za oba napada je prevzela Islamska država.

Odločitev so pozdravili tudi v ZN-u, kjer ocenjujejo, da gre za znak, da ima pri gradnji miru ključno vlogo civilna družba. "Čestitam četverici. Potrebujemo civilno družbo, da nam pomaga mirovni proces potisniti naprej," je sporočil tiskovni predstavnik ZN v Ženevi Ahmad Favzi. Tunizija je po njegovem mnenju "svetel zgled". V Unescu izbiro nagrajencev razumejo kot priznanje vsem borcem za demokracijo, pluralizem in pravno državo ter upanje za arabskih svet.

Izbiro Nobelovih nagrajencev je pozdravila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki se jo je sicer v minulih dneh uvrščalo med favorite za to prestižno nagrado. Njen tiskovni predstavnik Steffen Seiber je ocenil, da je izbira tunizijske četverice odlična, obenem pa zavrnil ugibanja o Merklovi kot favoritki.

Francoski predsednik Francois Hollande je medtem ocenil, da gre za nagrado za uspeh demokratične tranzicije v Tuniziji in jo pozdravil. "Veselim se za Tunizijce," je sporočil Hollande in navedel, da se je s predstavniki četverice tudi srečal. "Želim pozdraviti vse te borce in borke, saj sodeluje veliko žensk."