Restavracijo McDonald's sta 15. maja 1940 odprla Dick in Mac McDonald v San Bernardinu v Kaliforniji. Foto: EPA
Restavracijo McDonald's sta 15. maja 1940 odprla Dick in Mac McDonald v San Bernardinu v Kaliforniji. Foto: EPA
Madeleine Albright
Leta 1937 se je rodila nekdanja zunanja ministrica ZDA Madeleine Albright. Foto: EPA
Peter Vilfan
Leta 1995 je trener košarkarjev Smelta Olimpije postal Peter Vilfan, kar je bila po njegovih besedah ena največjih napak v karieri. Foto: BoBo
Kitajska
Ideje in misli Mao Cetunga so bile zbrane v znameniti rdeči knjižici, ki je bila izdana v milijardah izvodov. Foto: EPA
Dejan Zavec
Leta 2009 je boksar Dejan Zavec v Magdeburgu prišel do 26. zmage v karieri, potem ko je po točkah ugnal Poljaka Areka Maleka. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Restavracijo sta 15. maja 1940 odprla Dick in Mac McDonald v San Bernardinu v Kaliforniji. Bila sta prva, ki sta leta 1948 uvedla hiter sistem postrežbe, danes znan kot "fast food" ali hitra hrana. Na začetku je McDonald's ponujal samo hamburgerje, pečene dele piščanca, pečen krompirček, mlečne napitke in gazirane pijače, danes pa ponuja tudi različne solate, sadje, vrečke s prigrizki in razne zelenjavne palčke.
McDonalds se je iz verige restavracij leta 1955 tudi uradno razvil v korporacijo, ko je Ray Kroc odprl deveto podružnico. Pozneje je Kroc od Dicka in Mac odkupil tudi druge restavracije in korporacijo razširil po vseh Združenih državah Amerike in po Evropi, danes pa ima svoja "predstavništva" v več kot 120 državah sveta.


Leta 1252 je papež Inocenc IV. izdal papeško bulo ad exstirpanda, s katero je dovolil mučenje heretikov med srednjeveško inkvizicijo.

Leta 1470 je umrl švedski kralj Karl VIII.

Leta 1567 je bil v Cremoni rojen italijanski skladatelj Claudio Monteverdi, najpomembnejši operni ustvarjalec 17. stoletja.

Leta 1618 je Johannes Kepler potrdil predtem zavrženo odkritje tretjega zakona o gibanju planetov.

Leta 1718 je londonski odvetnik James Puckle prvi patentiral brzostrelko.

Leta 1756 se je z objavo vojne napovedi Anglije Franciji začela sedemletna vojna.

Leta 1859 se je v Parizu rodil francoski fizik Pierre Curie. Z ženo Marie sta leta 1903 dobila Nobelovo nagrado za fiziko. Umrl je leta 1906.

Leta 1891 se je v Kijevu rodil ruski dramatik in pripovednik Mihail Bulgakov. Njegovi najbolj znani deli sta Bela garda ter Mojster in Margareta. Številna njegova dela so bila javnosti dostopna šele v poznih 60. letih. Umrl je leta 1940.

Leta 1924 je umrl francoski diplomat in Nobelov nagrajenec za mir Paul-Henri-Benjamin d Estournelles de Constant.

Leta 1926 je v Zagrebu začela oddajati prva srednjevalovna radijska postaja v Jugoslaviji.

Leta 1928 so prvič predvajali risanko Plane Crazy, v kateri se je prvič pojavil mišek Miki.

Leta 1930 je na krovu boeinga poletela prva stevardesa v zgodovini letalstva. To je bila Ellen Church, ki je poletela med kalifornijskim Oaklandom in Chicagom.

Leta 1935 se je končala prva kolesarska Dirka po Španiji. Zmagal je Belgijec Gustave Dellor. Vuelto, ki poleg Toura in Gira spada med največje etapne dirke, v zadnjih letih prirejajo jeseni.

Leta 1937 se je rodila nekdanja zunanja ministrica ZDA Madeleine Albright.

Leta 1940 so v ZDA prvič začeli prodajati najlonske nogavice.

Leta 1943 so razpustili komunistično internacionalo, kominterno, ki je imela sedež v Moskvi.

Leta 1944 se je rodil atlet Branko Vivod, prvi Slovenec v skoku v višino, ki je premagal mejo dveh metrov. Njegov osebni rekord je bil 214 cm iz leta 1970.

Leta 1945 se je z boji enot jugoslovanske 3. armade in slovenske 14. divizije z umikajočo nemško vojsko pri Poljanah na Koroškem tudi uradno končala II. svetovna vojna.

Leta 1951 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec za leto 2004 Frank Wilczek.

Leta 1955 so na Dunaju podpisali Avstrijsko državno pogodbo. Z njo so odpravili okupacijski režim zmagovalcev v drugi svetovni vojni in državo razglasili za nevtralno republiko.

Leta 1995 je trener košarkarjev Smelta Olimpije postal Peter Vilfan, kar je bila po njegovih besedah ena največjih napak v karieri. Vilfan je igralcem puščal preveč svobode, kar so Marko Milič in soigralci začeli izkoriščati. Rezultatov ni bilo in namesto tri leta je Vilfan Olimpijo treniral le štiri mesece, saj je 19. septembra odstopil. Nekdaj odlični košarkar je tudi v svoji knjigi obžaloval, da je sprejel vlogo trenerja.

Leta 1966 se je na Kitajskem začel ideološki preobrat s kulturno revolucijo. Cilj Mao Cetunga je bil ustvariti človeka s temeljito preobrazbo kulturnega življenja. Njegove misli so bile zbrane v znameniti rdeči knjižici, ki je bila izdana v milijardah izvodov.

Leta 1970 je skupina The Beatles v ZDA izdala svojo zadnjo ploščo z naslovom Let It Be.

Leta 1988 se je Rdeča armada po več kot osmih letih vojskovanja začela umikati iz Afganistana.

Leta 1990 so sliko Portret doktorja Gacheta, ki jo je naslikal Vincent van Gogh, prodali za 82,5 milijona dolarjev. Takrat je ta slika veljala za najdražjo na svetu.

Leta 2001 je v 56. letu starosti umrl Bobby Murdoch. Bil je član zlate generacije Celtica, ki je leta 1967 kot prva britanska ekipa osvojila naslov evropskih nogometnih prvakov.

Leta 2004 je Josh Findley izračunal najdaljše tedaj znano praštevilo. To je število 224036583 − 1.

Leta 2009 je boksar Dejan Zavec v Magdeburgu dosegel 26. zmago v karieri, potem ko je po točkah ugnal Poljaka Areka Maleka.

Leta 2010 je nekdanjemu nogometašu Liverpoola Besianu Idrizaju odpovedalo srce. Avstrijec albanskega rodu je bil star zgolj 22 let.

Leta 2011 je najuspešnejši slovenski veslač Iztok Čop v svojo vitrino dodal še en sloviti naslov - najboljši je bil na ugledni veslaški regati v Philadelphii.

Leta 2011 je bilo v Kairu v spopadih med kristjani in muslimani ranjenih 78 ljudi.

Leta 2013 je Vatikan zaradi obtožb o spolnih zlorabah drugih duhovnikov ukazal kardinalu Keithu O Brienu, naj se umakne iz Škotske.