S Carlinovo smrtjo je Amerika zgubila enega najglasnejših zagovornikov svobode govora in glasnika kontrakulture 70. let, ki je za vedno zamajala temelje konservativne in puritanske kulture na oni strani luže. Foto: Reuters
S Carlinovo smrtjo je Amerika zgubila enega najglasnejših zagovornikov svobode govora in glasnika kontrakulture 70. let, ki je za vedno zamajala temelje konservativne in puritanske kulture na oni strani luže. Foto: Reuters
Bafte
15-krat je bila nominirana za oskarja in 23-krat za zlati globus. Foto: EPA
Uwe Boll
Danes praznuje tudi Uwe Boll, ki so ga mnogi krstili za novodobnega Eda Wooda (torej najslabšega režiserja na svetu, vsaj po mnenju številnih kritikov sodeč). Foto: EPA
Dan Brown
Dan Brown je s svojo kombinacijo napete detektivke in zgodovinskih znamenitosti ter zanimivih drobtinic simbologije našel recept za neverjetne prodajne uspešnice. Foto: BoBo
Elektrotehnik, profesor in šahist Milan Vidmar je bil v letih med vojnama največji strokovnjak za transformatorje v svetovnem merilu. Njegove knjige s tega področja so ponatiskovali v nekaj svetovnih jezikih, po njih so se desetletja šolali evropski elektrotehniki. Izjemno pomemben je tudi njegov pionirski prispevek k teoriji gospodarne graditve električnih strojev. Foto: Wikipedia
'Osvobodite Aj Weiweija'
'Osvobodite Aja Vejveja!' se je slišalo na različnih koncih sveta. Vse od umetnikovega zaprtja so v podporo Aju pripravljali proteste in predstavitve njegovega dela. Foto: EPA
Jerry Sandusky
Afera Jerryja Sanduskyja je bila v letu 2012 ena najbolj vročih tem v ZDA, kjer so o primeru razpravljali tako v političnih, gospodarskih kot športnih oddajah. Foto: Reuters

Najbolj znan je bil po politično obarvanem črnem humorju in pikrih opažanjih na temo jezika, psihologije in religije, pa tudi po spopadanju z mnogo temami, o katerih se še danes, če se le da, v javnosti ne govori. Njegov album Sedem prepovedanih besed je leta 1978 igral osrednjo vlogo pri odločitvi vrhovnega sodišča, ki je vladi potrdilo pravice, da usmerja, kaj se lahko vrti in kaj ne na radijskih valovih. V zadnjih letih se je Carlin v svojih nastopih največ ukvarjal z zgrešenostjo in napakami sodobne Amerike, aktualnimi političnimi temami in splošno pretiranostjo ameriškega načina življenja.

Za petami Pryorju, a pred Bruceom
Carlina, ki je bil poleg tega, da je prejel štiri grammyje, nominiran tudi za pet emmyjev, so uvrščali med najvplivnejše ameriške komike vseh časov, po izboru Comedy Centrala je bil za petami Richardu Pryorju in tik pred Lennyjem Bruceom, ki je bil njegov vzornik.

Carlin je bil tudi prvi voditelj priljubljene komične oddaje Saturday Night Live, ko so jo leta 1975 prvič predvajali, prodal je več kot milijon posnetkov svojih standupovskih nastopov in postal znan kot pisec uspešnic. V času voditeljske vladavine Johnnyja Carsona je približno 130-krat nastopil na Tonight Showu.

Amerika na noge zaradi sedmih besed
Sivobradi mož, oblečen v črno, je pogosto priznaval, da uživa mamila, sam je nekoč povedal, da je bil cel teden ob začetku nastopanja na oddaji Saturday Night Live "na kokainu". V 70. letih je Ameriko šokiral z uspešnico Sedem besed, ki ne smejo biti izrečene na televiziji. Ko je neka radijska postaja omenjeni govorjeni album predvajala po radiu, so Carlinove številne kletvice pripeljale do pravnega spora, ki se je znašel celo na vrhovnem sodišču. Omenjeno delo so obsodili za nespodobno – ne pa obsceno – in leta 1978 je sodišče potrdilo pravico vlade, da kaznuje postaje, ki takšne teme predvajajo v urah, ko radio po navadi poslušajo mladi ljudje.


Leta 1527 je v Firencah umrl italijanski državnik in zgodovinopisec Niccolo Machiavelli. V knjigi Vladar, ki je njegovo najpomembnejše delo, so njegovi nasprotniki videli opravičilo za avtoritarno državo, ki je ne vežejo na nobeno nravno pravilo, kar imenujemo makiavelizem. Vladar je izšel leta 1513. Napisal je tudi komedijo Mandragola.

Leta 1593 so pri Sisku slovensko-hrvaške čete premagale Turke in jih pognale v beg. V boju sta se še posebej odlikovala Andrej Turjaški in kranjska oklepna konjenica pod Adamom Ravbarjem. Bitka je bila veliko olajšanje za vso Evropo, saj je bila ena redkih, ki so jo slavili v tistem času proti Turkom.

Leta 1757 se je rodil britanski raziskovalec George Vancouver, po njem sta ime dobila največji otok ob zahodni kanadski obali in kanadsko mesto, ki leži ob Tihem oceanu.

Leta 1767 se je rodil nemški filozof, jezikoslovec in diplomat Karl Wilhelm von Humboldt.

Leta 1805 se je v Genovi rodil Giuseppe Mazzini, ena glavnih osebnosti italijanskega gibanja za narodno združitev. Bil je idejni vodja Mlade Italije, organizacije, ki je nastopila proti Avstriji za svobodno Italijo. Leta 1834 je bil med soustanovitelji združenja Mlada Evropa. Od 1837 do 1834 je živel kot izseljenec. Umrl je leta 1872.

Leta 1822 se je v Brnu rodil moravski Nemec Georg Johann Mendel. Raziskoval je dedovanje, križal je razne sorte graha in fižola ter odkril zakonitosti dedovanja enostavnih znakov. Pomen Mendlovih pravil so spoznali šele leta 1900.

Leta 1825 je britanski parlament odpravil fevdalizem v severnoameriških kolonijah.

Leta 1885 se je v Ljubljani rodil slovenski tehnolog, teoretik, elektrotehnik in šahovski velemojster Milan Vidmar. S predlogom o poimenovanju ljubljanske univerze po jugoslovanskem kralju Aleksandru I. Karađorđeviću je preprečil odpravo nekaterih fakultet v Ljubljani, leta 1943 pa je kot predsednik Akademije dosegel, da je Akademija znanosti in umetnosti dobila še pridevnik “slovenska”. Po drugi svetovni vojni so na njegovo pobudo v Ljubljani ustanovili Inštitut za elektriško gospodarstvo – zdaj “Inštitut Milan Vidmar”.

Leta 1898 so se ameriški marinci izkrcali na Kubi.

Leta 1898 se je v Osnabrücku rodil nemški antimilitaristični pisatelj Erich Maria Remarque.

Leta 1903
se je rodil ameriški bančni ropar John Dillinger.

Leta 1933 je bilo v tretjem rajhu prepovedano delovanje Socialdemokratske stranke Nemčije.

Leta 1936 se je rodil ameriški glasbenik in igralec Kris Kristofferson.

Leta 1940 je Francija Nemčiji podpisala kapitulacijo.

Leta 1941 je Hitler sprožil operacijo Barbarosa, napad na Sovjetsko zvezo. Prepričan o svojem uspehu je na zahodu pustil kar 54 svojih divizij. Sovjetske oborožene sile so bile nezadostno oborožene in brez operativnih načrtov za morebitni napad. Nemške enote so hitro prodirale in zavzele veliko ozemlja. V šestih mesecih je bil zavzet velik del gospodarskih središč Sovjetske zveze in območja, od koder je prihajalo kar 60 odstotkov premoga, železa in aluminija.

Leta 1941 je bilo ustanovljeno slovensko glavno vojaško poveljstvo partizanskih enot.

Leta 1941 so bile pri Sisku ustanovljene prve hrvaške protifašistične enote.

Leta 1947 se je rodil Pete Maravich. Kot najboljšega košarkarja študentske lige (še vedno je najboljši strelec v zgodovini NCAA-ja!) ga je leta 1970 na naboru izbrala Atlanta in začela se je še njegova sijajna kariera v Ligi NBA, v kateri je predvsem pri Jazzerjih blestel z raznovrstno igro. V 10 NBA-sezonah je Maravich dosegel 15.948 točk oziroma 24,2 na tekmo. Osebni rekord je z 68 točkami proti New Yorku dosegel leta 1977. Maravich je umrl 5. januarja 1988, ko mu je pri le 40 letih odpovedalo srce.

Leta 1949 se je v New Jerseyju rodila ena najuspešnejših in najboljših igralk vseh časov ter oskarjeva nagrajenka Meryl Streep.

Leta 1962 je v nesreči francoskega boeinga 707 na otoku Guadeloupe umrlo 113 ljudi.

Leta 1963 je bil po smrti Janeza XXIII. za papeža izvoljen Giovanni Battista Montini, ki je prevzel ime Pavel VI.

Leta 1964 se je rodil ameriški pisatelj Dan Brown, ki je svetovno slavo dosegel z romanom Da Vincijeva šifra.

Leta 1969 je umrla ameriška filmska igralka Frances Ethel Gumm, bolj znana kot Judy Garland. Poleg igralske kariere je bila znana tudi kot pevka in plesalka. Najbolj znana je po vlogah v muzikalih. V svetu zabavništva se je znašla že kot otrok, saj je s svojimi sestrami nastopala v točki, znani kot Gumm Sisters (Gummove sestre), v potujočem gledališču, ki ga je vodil njen oče.

Leta 1973 je Leonid Brežnjev med obiskom Združenih držav Amerike podpisal dogovor o preprečevanju atomske vojne z medsebojnih dogovarjanjem.

Leta 1976 je kanadski parlament odpravil smrtno kazen.

Leta 1986 je Argentina z izjemnima goloma Maradone, v četrtfinalu svetovnega prvenstva premagala Anglijo z 2:1. Pred 115.000 gledalci na razprodani Azteci je v 51. minuti Maradona z roko potisnil žogo prek vratarja Petra Shiltona, sodnik Ali Bennaceur iz Tunizije pa je zadetek priznal. Tri minute pozneje je Maradona dosegel najlepši zadetek v zgodovini prvenstev. Žogo je sprejel na svoji polovici, osmešil celotno obrambo Angležev, preigral še Shiltona in žogo potisnil v mrežo. 10 minut pred koncem je prvi strelec prvenstva Gary Lineker znižal izid.

Leta 1987 je umrl filmski igralec in plesalec Fred Astaire. V filmih je začel igrati že zelo zgodaj, toda le epizodno in neopazno, brez enega samega dialoga, prvo pravo vlogo pa je dobil šele pri štiriintridesetih, v Dancing Lady (1933). Toda potem je ustvaril svoj slog, svojo eleganco, svoj popolni svet. Ne le da je ustvaril vtis, da je bil film ustvarjen za ples, ampak je ustvaril tudi vtis, da je bil film ustvarjen zanj. V svojih plesnih kreacijah sta bila nepozabna z Ginger Rogers.

Leta 1989
je v starosti 56 let je umrl ameriški atlet Lee Quincy Calhoun, olimpijski prvak v teku na 110 metrov z ovirami v letih 1956 in 1960. Na visokih ovirah je dvakrat zapored olimpijsko zmago slavil le še Roger Kingdom (1984, 1988).

Leta 1993 je umrla Patricia Ryan Nixon, žena Richarda Nixona in prva dama ZDA med letoma 1969 in 1974. Pat je prvič izdalo zdravje leta 1976, ko jo je zadela kap, nato pa jo je kap zadela še leta 1982. Zbolela je tudi za rakom v ustih in degenerativno boleznijo hrbtenice. Po umiku v zasebno življenje se je le redko pojavila v javnosti, nikoli več ni vstopila v Belo hišo in dala intervjuja. Decembra 1992 so jo odpeljali v bolnišnico zaradi težav z dihanjem in ugotovili, da ima raka na pljučih. Umrla je 22. junija 1993 na svojem domu, le dan po 53. obletnici poroke. Richard je umrl natanko 10 mesecev za njo.

Leta 1994
je Houston v odločilni tekmi finala košarkarske Lige NBA premagal New York z 90:84 in prvič osvojil šampionski prstan. Hakeem Olajuwon, ki je na sedmi tekmi dosegel 25 točk, 10 skokov in 7 podaj, je bil izbran za najboljšega igralca finalne serije.

Leta 1995 so košarkarji Hrvaške na evropskem prvenstvu v Atenah v predtekmovalni skupini B premagali Slovenijo z 91:83.

Leta 1999 je številka ena ženskega tenisa, Švicarka Martina Hingis, v Wimbledonu izgubila proti 129. igralki sveta Jeleni Dokič s 6:2 in 6:0. Nikoli prej se ni zgodilo, da bi igralka, ki je tako nizko na teniški lestvici, na turnirju za grand slam premagala prvo nosilko.

Leta 2000 je alpinist Davo Karničar predstavil drzen projekt, ki mu je res uspel: smučanje z vrha najvišje gore na svetu Mt. Everesta.

Leta 2001 je 20-letni Sašo Ožbolt podpisal pogodbo s košarkarji Uniona Olimpije, tivolski klub pa je predstavil še eno okrepitev: iz Grčije se je vrnil (takrat še kot igralec) Jure Zdovc.

Leta 2002 je potres v zahodnem Iranu zahteval 261 smrtnih žrtev.

Leta 2008 je zaradi odpovedi srca umrl ameriški komik George Carlin.

Leta 2011 so po skoraj treh mesecih od priprtja in glasnih protestov kulturnikov po vsem svetu kitajskega umetnika Aj Vejveja proti plačilu varščine izpustili na prostost. Medtem ko je uradni Peking ves čas trdil, da so ga aretirali zaradi gospodarskega kriminala (utaje davkov), so njegovi zagovorniki prepričani, da so obtožbe posledica njegovega aktivizma.

Leta 2012 je pennsylvanijsko sodišče odločilo, da je pomočnik trenerja ameriškega nogometa z univerze Penn State Jerry Sandusky kriv spolne zlorabe desetih fantov.Škandal "Sandusky" je pretresel ZDA in močno omajal ugled ene najslovitejših univerz v državi, kjer je študentski ameriški nogomet eden najbolj priljubljenih športov. Afera je odnesla tudi glavnega trenerja Joeja Paterna, ki velja za legendo študentskega ameriškega nogometa in je kar 45 let vodil moštvo univerze Penn State, saj naj bi vedel za obtožbe zoper svojega pomočnika, a ni želel ukrepati.

Leta 2013 se je danski dirkač Allan Simonsen smrtno ponesrečil na tradicionalni dirki 24 ur Le Mansa, ki poteka v istoimenskem francoskem mestu. To je bila prva smrtna žrtev na tej dirki po Avstrijcu Joju Gartnerju, ki se je ponesrečil leta 1986.

Leta 2013 je Unesco japonsko goro Fudži uvrstil na svoj seznam svetovne dediščine.