Stolp so zgradili med letoma 1887 in 1889 za svetovno razstavo. Foto: EPA
Stolp so zgradili med letoma 1887 in 1889 za svetovno razstavo. Foto: EPA
Primož Peterka
Leta 1996 je Primož Peterka dobil tekmo za svetovni pokal v smučarskih skokih v Harrachovu. Foto: Aleš Fevžer
Hristo Stojčkov
Leta 2003 se je bolgarski nogometaš Hristo Stojčkov pri 37 letih odločil, da bo končal kariero. Foto: EPA
Rok Perko
Leta 2012 je Rok Perko izkoristil spremenljive vremenske razmere in s štartno številko 35 zasedel drugo mesto na smuku v Val Gardeni. Foto: EPA

Znan je predvsem po pariškem stolpu, ki so ga poimenovali po njem, a Eifflovo svetovalno in gradbeno podjetje je s pomočjo belgijskega inženirja Teophila Seyriga sodelovalo na mednarodnem natečaju za gradnjo 160 metrov dolgega železniškega mostu čez reko Douro med portugalskima mestoma Porto in Vila Novo de Gaia.

Eiffel je na natečaju zmagal s čudovito, transparentno strukturo, ki je bila poceni in je vključevala novo metodo gradnje.

Most Ponte Maria Pia so po njegovih načrtih zgradili v manj kot v dveh letih; graditi so ga začeli 5. januarja 1876, končali pa 4. novembra 1877. Most sta svečano odprla kralj Luis in kraljica Maria Pia, po kateri je železna konstrukcija dobila ime. Uporabljali so ga do leta 1991, to je 114 let, ko ga je nadomestila konstrukcija Edgarja Cardosa.

Gustave Eiffel je načrtoval tudi pariški La Ruche, ki je postal mestna znamenitost. La Ruche je trinadstropna okrogla stavba, ki je navzven videti kot ogromen panj, zgradili pa so jo za veliko razstavo leta 1900. Eiffel je naredil tudi načrte za viadukt Garabit – železniški most v bližini mesta Ruynes en Margeride v departmaju Cantal. V poznejših letih se je Eiffel začel ukvarjati z aerodinamiko.

Umrl je 27. decembra 1923 na svojem domu na Rue Rabelais v Parizu. Njegovo najbolj znano delo je prav gotovo Eifflov stolp, ki so ga zgradili med letoma 1887 in 1889 za svetovno razstavo, ki je bila leta 1889 v Parizu. Sodeloval je tudi pri gradnji Kipa svobode in astronomskega observatorija v Nici.


Leta 37 se je rodil rimski cesar Neron, najbolj znan po tem, da je pomoril na tisoče kristjanov in zažgal Rim.

Leta 130 se je rodil rimski cesar Lucij Ver.

Leta 687 je sveti Sergij I. postal papež.

Leta 867 je bil za papeža izbran Hadrijan II.

Leta 872 je Janez VIII. postal papež.

Leta 1025 je umrl Vasilij II., pod katerim je Bizantinsko cesarstvo doživelo svoj zadnji vrh.

Leta 1242 je umrl japonski šogun Munetaka.

Leta 1256 je vojska kana Hulaguja zajela in uničila trdnjavo Hašašin v Alamutu (zdajšnji Iran).

Leta 1263 je umrl norveški kralj Haakon IV.

Leta 1287 je na Nizozemskem popustil nasip Zuider Zee. Morje je zalilo del države. Umrlo je več kot 50 tisoč ljudi.

Leta 1542 je umrl škotski kralj Jurij V.

Leta 1542 je princesa Mary Stuart postala škotska kraljica Marija I.

Leta 1719 se je rodil mejni grof Hesse-Darmstadski Ludvik IX.

Leta 1788 je umrl španski kralj Karel III.

Leta 1790 je Alexander Hamilton predlagal ustanovitev Banke ZDA.

Leta 1791 so v ZDA uzakonili človekove pravice.

Leta 1799 je umrl ameriški vojskovodja, politik in državnik George Washington, prvi predsednik ZDA.

Leta 1819 je Alabama postala 22. ameriška zvezna država.

Leta 1852 se je rodil francoski fizik Antoine Henri Becquerel. Odkril je radioaktivne žarke v uranovih spojinah. Leta 1903 je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1859 se je rodil poljski zdravnik Ludvik Zamenhoff, ustvarjalec mednarodnega jezika esperanta. Umrl je leta 1917.

Leta 1870 se je rodil avstrijski predsednik Karl Renner.

Leta 1883 se je rodil japonski mojster borilnih veščin in utemeljitelj aikida Morihej Uešiba.

Leta 1890 je umrl sjujski poglavar Tatanka Jotake, bolj znan kot Sedeči bik.

Leta 1892 se je rodil ameriški naftni mogotec J. Paul Getty.

Leta 1895 se je rodil britanski kralj Jurij VI.

Leta 1896 so kot tretjo na svetu odprli podzemno železnico v Glasgowu. Še isti dan so jo zaradi nesreče zaprli. Ponovno so jo odprli leto kasneje.

Leta 1900 je Max Planck objavil svojo študijo o kvantni teoriji.

Leta 1902 so pod Tihim oceanom položili prvi telegrafski kabel.

Leta 1906 so v nemško mornarico uvrstili prvo podmornico.

Leta 1906 so na Japonskem splavili največjo bojno ladjo na svetu, imenovano Satumo.

Leta 1913 si je Grčija priključila Kreto.

Leta 1914 se je rodil nemški predsednik Karl Carstens.

Leta 1914 se je končala bitka pri Lodžu, Rusi so se umaknili nazaj proti Moskvi.

Leta 1932 je Irak postal od Združenega kraljestva neodvisna država.

Leta 1935 je Tomaš Garrigue Masaryk odstopil z mesta češkoslovaškega predsednika.

Leta 1939 je bila Sovjetska zveza izključena iz Zveze narodov.

Leta 1940 je umrl slovenski politik Anton Korošec.

Leta 1942 sta Francija in Italija podpisali sporazum o vzpostavitvi francoske suverenosti nad Madagaskarjem.

Leta 1945 je general Douglas MacArthur ukazal, da šintoizem ni več državna vera na Japonskem.

Leta 1958 je umrl avstrijski fizik in Nobelov nagrajenec Wolfgang Ernst Pauli.

Leta 1959 so Makariosa izvolili za prvega predsednika Cipra.

Leta 1960 se je belgijski kralj Baudouin poročil s Fabiolo Fernando Mario de las Victorias Antonio Adelaido de Mora y Aragon.

Leta 1961 je izraelsko vojaško sodišče obsodilo Adolfa Eichmanna na smrt zaradi njegove vloge v holokavstvu.

Leta 1965 je Nasa izstrelila vesoljsko plovilo Gemini 6A.

Leta 1974 je umrl ameriški politični komentator Walter Lippman.

Leta 1976 je Samoa postala članica Združenih narodov.

Leta 1983 se je rodil Zlatan Ljubijankić, napadalec, ki je leta 2010 zaigral na nogometnem svetovnem prvenstvu v Južni Afriki.

Leta 1989 je umrl Andrej D. Saharov, ruski fizik in aktivist. Saharov je zavrnil Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1989 so bile v Čilu prve svobodne volitve po 16 letih. Za predsednika je bil izvoljen Patricio Aylwin.

Leta 1991 je splzilo skalovje na najvišji gori Nove Zelandije Mount Cook. Zaradi tega se je višina gore zmanjšala za 10 metrov.

Leta 1991 je umrl ruski poročnik, ostrostrelec in narodni junak Vasilij Gregorjevič Zajcev.

Leta 1994 se je na trgu prvič pojavil Netscape Navigator 1.0.

Leta 1994 je Palau postal članica Združenih narodov.

Leta 1995 je bil v Parizu dokončno podpisan daytonski sporazum, s katerim se je končala vojna v Bosni in Hercegovini.

Leta 1995 je Čeh Ivan Lendl, čeprav v Wimbledonu nikoli ni zmagal, postal častni član vseangleškega kluba (All England Club).

Leta 1996 je Primož Peterka je dobil tekmo za svetovni pokal v smučarskih skokih v Harrachovu. Drugi je bil Avstrijec Andreas Goldberger, tretji pa Norvežan Kristian Brenden.

Leta 1997 je letalo tupoljev TU-154, ki je letelo iz Tadžikistana, padlo v puščavi v bližini mesta Šarja v Združenih arabskih emiratih. Umrlo je 85 ljudi.

Leta 1998 poživilo kreatin, bolj znan pod imenom hranilec energije, na najnovejšem seznamu Mednarodnega olimpijskega komiteja ni pristal med prepovedanimi substancami.

Leta 2003 se je bolgarski nogometaš Hristo Stojčkov pri 37 letih odločil, da bo končal kariero.

Leta 2003 so tudi uradno objavili, da so ujeli nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina.

Leta 2004 je bil uradno odprt najvišji most na svetu, viadukt Millau.

Leta 2012 je Rok Perko izkoristil spremenljive vremenske razmere in s štartno številko 35 zasedel drugo mesto na smuku v Val Gardeni.