Upor Jugoslavije 27. marca je Hitlerja osebno užalil in mu prekrižal načrte za napad na SZ. Zato se je še istega dne odločil, da bo Jugoslavijo popolnoma uničil. Pri tem pa je v svoj načrt za napad vključil tudi Italijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, v zameno za pomoč pa jim je obljubil dele jugoslovanskega ozemlja.

Napad se je zgodil v nedeljo, 6. aprila 1941, okoli pete ure zjutraj brez vojne napovedi. Tega dne je nemško letalstvo napadlo jugoslovanska vojaška letališča ter se nato preusmerilo na Beograd. V več zaporednih letalskih napadih je bilo ubitih več kot 20.000 ljudi.

Z uspešno podporo letalstva in s pomočjo pete kolone je nemška armada hitro napredovala in do 10. aprila je bila zavzeta že skoraj vsa Makedonija. Na severu države, v Sloveniji in na Hrvaškem, je napredovanje nemške vojske potekalo počasi, saj ta še ni razvila polne bojne moči, tako da so med 6. in 10. aprilom tam potekali le krajevni spopadi.

Zaradi porušenih mostov in večjega odpora, kot je bil pričakovan, je prehod nemških enot skozi Slovenijo potekal počasi. 10. aprila je nemška vojska na severu Jugoslavije sprožila dokončno ofenzivo. Jugoslovanska 4. armada, ki bi morala zapirati pot proti Zagrebu, se je zaradi ustaške propagande sesula kot hišica iz kart, zato so Nemci še isti dan vkorakali v Zagreb. Tega dne je bil v Zagrebu razglašen NDH (Neodvisna država Hrvaška).

Štiri dni po napadu je bilo stanje v jugoslovanski vojski katastrofalno. 7. armada v Sloveniji in čete primorskega armadnega območja so pod pritiskom nemške vojske razpadle. 11. aprila sta Jugoslavijo napadli še Italija in Madžarska, napadli so tudi iz Romunije. Naslednji dan so Nemci brez odpora zavzeli Beograd.

Jugoslovansko vlado je zajela panika in je skupaj s kraljem prek Grčije zapustila državo in zbežala najprej v Jeruzalem, od tam pa odpotovala v London, kjer je ostala do konca vojne. 17. aprila je preostanek jugoslovanske vlade v Beogradu podpisal brezpogojno kapitulacijo.

Leta 648 pr. n. št. so stari Grki prvič opisali Sončev mrk.

Leta 1199 je umrl angleški kralj Rihard I. Levjesrčni.

Leta 1320 so Škoti v Arbroathu podpisali deklaracijo o neodvisnosti.

Leta 1327 je Francesco Petrarca v avignonski cerkvi sv. Klare prvič srečal Lauro.

Leta 1490 je umrl madžarski kralj Matija Korvin.

Leta 1483 se je rodil italijanski slikar Rafael Santi, ki sodi med največje mojstre svetovnega slikarstva. Umrl je na ta dan leta 1520.

Leta 1528 je umrl Albrecht Duerer, največji nemški slikar. V 40 letih ustvarjanja je naslikal približno 80 olj, 1.500 grafik in napisal 3 knjige.

Leta 1652 je nizozemski mornar Jan van Riebeeck ustanovil kamp Dobrega upanja, v katerem so si lahko ladje kupile zaloge. Pozneje se je kamp razvil in nastalo je mesto Cape Town.

Leta 1667 je močan potres uničil dobršen del Dubrovnika.

Leta 1671 se je rodil francoski pesnik Jean-Baptiste Rousseau.

Leta 1748 je Rocco Gioacchino de Alcubierre pri izkopavanju Pompejev naletel na ene najlepših stenskih slikarij.

Leta 1805 je umrl avstrijski inženir, arhitekt, profesor, general jezuitskega reda slovenskega rodu Gabrijel Gruber.

Leta 1830 je v New Yorku Joseph Smith ustanovil mormonsko cerkev.

Leta 1841 je John Tyler prisegel kot 10. predsednik ZDA.

Leta 1849 se je rodil angleški slikar John William Waterhouse.

Leta 1869 je bil vložen patent za celulojd.

Leta 1886 je nastalo mesto Vancouver.

Leta 1890 se je rodil nizozemski letalski konstruktor in pilot Anton Herman Gerard "Anthony" Fokker.

Leta 1896 so se v Atenah začele prve olimpijske igre moderne dobe. Na prvih igrah moderne dobe so tekmovali samo moški. Nastopalo je 311 športnikov iz 14 držav. Največ predstavnikov so imeli Grki (230), Nemci in Francozi. Ameriški tekmovalec v troskoku James Connolly se je vpisal v zgodovino, saj je postal prvi olimpijski zmagovalec.

Leta 1903 se je v Kišinjovu začelo preganjanje Judov. Več deset tisoč jih je pobegnilo in poiskalo zavetje v Palestini.

Leta 1917 so ZDA začele sodelovati v bitkah v prvi svetovni vojni.

Leta 1931 so na Modri mreži TV-postaje NBC začeli predvajati Little Orphan Annie.

Leta 1936 je tornado prizadel mesti Tupelo in Gainesville v ameriški zvezni državi Georgia. V tornadu so umrli 203 ljudje.

Leta 1944 se je rodila angleška sopranistka Felicity Palmer.

Leta 1947 je umrl slovenski slikar in ilustrator Matija Jama, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Znani so njegovi ciklusi krajinskih motivov, figuralne kompozicije, portreti in avtoportreti. Leta 1938 je bil z Rihardom Jakopičem izbran za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova dela so Vrbe, Hiše v snegu, Krave na Kolpi, cikla Šenklavž in Kolo. Skoraj polovico življenja je preživel na tujem, v Ljubljano se je preselil leta 1924.

Leta 1963 je umrl slovenski slikar Franjo Stiplovšek.

Leta 1968 je v Londonu na 13. tekmovanju za Evrovizijo zmagala Španija oziroma njen predstavnik Massiel s pesmijo La, la, la.

Leta 1970 so neznanci na kalifornijski avtocesti ubili štiri policiste. To velja za enega največjih napadov na policiste v ZDA.

Leta 1971 je umrl znameniti ruski skladatelj Igor Stravinski, eden najpomembnejših ustvarjalcev in usmerjevalcev v evropski umetni glasbi. Bil je mojster baleta z deli Ognjena ptica, Petruška, Pomladno obredje, Agon, pisal je tudi scenske kantate (Svatba), operne oratorije (Kralj Ojdip) in simfonije, koncerte in opere.

Leta 1974 je umrl nizozemski arhitekt Willem Marinus Dudok.

Leta 1974 je v angleškem Brightonu švedska skupina Abba zmagala na 19. tekmovanju za Evrovizijo. Švedi so zapeli pesem Waterloo.

Leta 1976 se je rodila ameriška igralka Candace Cameron, najbolj znana po vlogi D. J. Tanner v humoristični nanizanki Nora hiša.

Leta 1992 je umrl ruski pisatelj Isaac Asimov.

Leta 1993 je Čeh Jan Železny v Pietersburgu v Južni Afriki postavil nov svetovni rekord v metu kopja (95,54 m), kar je bilo za 408 cm bolje od starega rekorda, ki ga je imel Britanec Steve Backley.

Leta 1994 je v prijateljskem nogometnem srečanju v Szombathelyju reprezentanca Slovenije premagala Madžarsko z 1:0 (1:0). Edini zadetek je v 26. minuti dosegel Srečko Katanec. S prostega strela presenetil vratarja Vegha.

Leta 1994 je bilo nad Ruando sestreljeno letalo s predsednikoma Ruande Juvenalom Habyarimanom in Burundija Cyprienom Ntaryamiro. Pripadniki plemena Hutu so za sestrelitev obtožili Tutsije in v nekaj urah je izbruhnila državljanska vojna, v kateri je bilo ubitih skoraj milijon ljudi.

Leta 1996 je umrla irska igralka Greer Garson.

Leta 1998 so Pakistanci testirali rakete srednjega dosega, ki so bile tako močne, da so dosegle Indijo.

Leta 2004 sta v Ligi prvakov izpadla dva favorita. Monaco je s 3:1 presenetljivo izločil madridski Real, Chelsea pa je bil v gosteh boljši od Arsenala z 2:1.

Leta 2005 je umrl monaški knez Rainier III., s celotnim imenom Rainier Louis Henri Maxence Bertrand Grimaldi.

Leta 2009 je potres z močjo 6,3 stopnje po Richterjevi lestvici stresel osrednji del Italije. Epicenter potresa je bil 95 km severovzhodno od Rima v pokrajini Abruzzo, potres pa je terjal okoli 300 življenj.