Tako si je znanstvenik predstavljal prizor na obali pred 145 milijoni let. Po sončnem zahodu so v mraku iz skrivališč pokukali sesalci, med njima durlstotherium newmani, dulstodon ensomi. Plenilski dinozaver enega nosi v gobcu. Foto: Mark Witton
Tako si je znanstvenik predstavljal prizor na obali pred 145 milijoni let. Po sončnem zahodu so v mraku iz skrivališč pokukali sesalci, med njima durlstotherium newmani, dulstodon ensomi. Plenilski dinozaver enega nosi v gobcu. Foto: Mark Witton

Zoba sta precej obrabljena, kar pomeni, da sta živalci verjetno dosegli visoko starost. Glede na to, da sta habitat delili s plenilskimi dinozavri, je to najbrž precejšen dosežek.

Steve Sweetman, vodja raziskave
durlstotherium newmani, dulstodon ensomi
Najdena kočnika sta omogočala zelo različno uporabo. Sta precej obrabljena, kar pomeni, da sta njuna lastnika dosegla visoko starost. Vsaj za vrsti. Foto: Mark Witton
Steve Sweetman
Steve Sweetman (v rdeči majici) s sodelavci. Foto: Mark Witton
Kayentatherium
Sesalci so se pred večjimi dinozavri večinoma skrivali. V ospredju eden izmed zgodnjih sesalcev (Kayentatherium), v ozadju sedemmetrski plenilski dinozavri, poleg pa še želva Kayentachelys. Foto: Mark Witton

Neki dodiplomski študent v Angliji je opravljal dokaj rutinsko delo. Prekladal je primerke starih kamnin v delavnici, iščoč kaj zanimivega. Material je izhajal iz obdobja krede, nabran pa je bil na znanem najdišču obale Dorset, kjer so našli že precej fosilnih ostankov. Njegovo pozornost je pritegnil nenavaden par okamnelih zob, ki ni prav nič spominjal na običajne dinozavrske čekane, sicer običajne najdbe. Nemudoma jih je nesel svojemu profesorju Steveu Sweetmanu z Univerze v Portsmouthu. "Prosil me je, naj si ju ogledam. Ostal sem odprtih ust." Bili so to očitno zobje visoko razvitega, naprednega sesalca, a v 145 milijonov let stari plasti kamnin, so za MMC sporočili z univerze. Ugotovili so, da gre za najstarejše ostanke višjih sesalcev, torej tistega nadreda, ki potomce donosi v maternici.

Raziskava, objavljena v znanstveni publikaciji Acta Palaeontologica Polonica, je v celoti dostopna tukaj.
Prvi na Kitajskem ali v Evropi?
Odkritje se "krega" z domnevnim rekordom s Kitajskega. Kot je znano, so tam pred leti našli ostanke placentalnega sesalca, domnevno stare 164 milijonov let. A kot zagotavljajo v Portsmouthu, kitajski primerek ni ravno na trdnih temeljih, medtem ko sta v Angliji najdena kočnika (slika v galeriji desno) najstarejša ostanka, in to "brez kančka dvoma", je zapisal profesor Sweetman.

"Na področju paleontologije potekajo gorke debate glede najdbe na Kitajskem, ki naj bi bila stara okoli 160 milijonov let. Sprva je kazalo, da je istega tipa kot naša, toda poznejše raziskave so to možnost odpravile. V tem primeru je naš primerek izpred 145 milijonov let brez dvoma najstarejši znani fosil naše linije sesalcev."

"Zoba sta tako naprednega tipa, da se mi je takoj utrnilo, kaj vidim. Ostanke sesalcev iz zgodnje krede, ki so nenavadno podobni tistim, ki so živeli 60 milijonov let pozneje v geološki zgodovini," je povedal Sweetman.

Živalci sta dočakali visoko starost
Gre pravzaprav za fosile dveh živali. Raziskovalci sklepajo, da sta bili podobni nekakšni mešanici med podgano, veverico in rovko. Zelo verjetno sta bili nočni, čez dan skrivajoč se v brlogih ali podrastju, ponoči loveč žuželke. To je bilo v dobi dinozavrov in male "miške" se z njimi niso mogle odprto kosati. En primerek je bil manjši, drugi večji, ta se je morda prehranjeval z rastlinami, piše v sporočilu za javnost.
Zobje so bili napredni tudi zato, ker so bili večnamenski. Lahko so prebadali, sekali in mleli hrano. "Zoba sta precej obrabljena, kar pomeni, da sta živalci verjetno dosegli visoko starost. Glede na to, da sta habitat delili s plenilskimi dinozavri, je to najbrž precejšen dosežek," je izjavil Sweetman.

Vrsti sta že dobili svoji poimenovanji. Prva nosi naziv durlstotherium newmani, po lastniku pivnice v bližini najdišča; druga pa dulstodon ensomi po lokalnem paleontologu.

Delitev sesalcev
Sesalci so razred vretenčarjev. Delijo se v dva podrazreda. Prvi in najredkejši so jajcerodni, skorajda živi fosili, ostanek prehoda, saj še vedno ležejo jajca. Najdemo jih samo še v Oceaniji, najbolj znani primer so kljunaši. Na tem območju živi še drugi podrazred, živorodni sesalci. Primer je kenguru, ki potomca donosi v vreči na trebuhu. Najpogostejši pa so seveda višji oziroma placentalni sesalci, ki se ponašajo z maternicami in nosečnostjo v materinem telesu. Durlstotherium newmani je očitno njihov prapradedek, s tem pa tudi prednik homo sapiensa.

150 milijonov let z groznimi kuščarji
Prvi sesalci sploh so se razvili iz plazilcev, natančneje permskih zverozobcev, pred okoli 210 milijoni let. Vzniknili so kot drobne, pernate živali in tako dolgo vztrajali. Kar 150 milijonov let so bili v senci dinozavrov. To se je spremenilo pred okoli 65 milijoni let, ko se je na Zemlji zgodila katastrofa, ki je dinozavre poslala v zgodovino – in sesalce skorajda tudi. Sledila je prava evolucijska "eksplozija", ki je male "miške" v kratkem evolucijskem času spremenila v "slone" in nepregledno plejado vrst. Pa čeravno nedavna raziskava angleške Univerze v Southamptonu nakazuje, da naj bi se veliki vzpon sesalcev začel še pred kataklizmo.
Znanstveni konsenz vsekakor pravi, da so bili sesalci teh prvih 150 milijonov let izključno nočne živali – iz znanih in razumljivih evolucijskih razlogov.

Iz ponočnjakov v dnevne živali
Še ena sveža študija o sesalcih, objavljena pred nekaj dnevi v reviji Nature Ecology & Evolution, pa je nakazala, kdaj se je verjetno zgodil preobrat. "Sesalci so postali dnevno aktivni pred 66 milijoni let, takrat, ko so neleteči dinozavri izumrli," piše v sporočilu za javnost.
Kako so prišli do te ugotovitve? Z računalniško analizo 2.415 danes živečih sesalcev so poskušali priti do vzorcev dejavnosti njih prednikov. Izbrali so tri različne modele in vsi so pokazali na približno isto obdobje.

Sprememba ni bila nenadna. Skozi nekaj milijonov let po kataklizmi je prešla iz izključno nočne na mešano in šele pozneje pri večjem delu vrst na povsem sončni svetlobi prilagojeno. Prvi so "prestopili" predniki današnjih človeku podobnih opic. "Odkritje lepo sovpada z dejstvom, da so človeku podobne opice edini sesalci, ki so vid dobro prilagodili gledanju podnevi. Ostrina vida in zaznavanje barv sta primerljivi s podnevi živečimi plazilci in ptiči, torej skupinami, ki podnevne niše nikoli niso zapustile," so zapisali na University College of London.

Zoba sta precej obrabljena, kar pomeni, da sta živalci verjetno dosegli visoko starost. Glede na to, da sta habitat delili s plenilskimi dinozavri, je to najbrž precejšen dosežek.

Steve Sweetman, vodja raziskave