"Izjemno ponosni smo, da se je običaj uspel ohraniti vse do danes in da ni niti najmanjše možnosti, da bi v prihodnje zamrl. Še več, vedno nove generacije mladih fantov se v kurentovih opravah pridružujejo svojim očetom," je ob uvrstitvi na Unescov seznam dejal ptujski župan Senčar. Foto: BoBo
Kurenti po tradiciji odganjajo zimo. Foto: BoBo
Kurentije zdaj izdelujejo posebni mojstri in čeprav je cena oprave dokaj visoka, je naročil iz leta v leto več. Nošnja oprave ni enostavna. Njena teža je sicer odvisna od velikosti človeka, ki jo nosi, na splošno pa moška tehta kar do 70 kilogramov, medtem ko je ženska vsaj nekoliko lažja. Foto: BoBo

V Južni Koreji poteka 12. zasedanje medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki je sicer odločal o 35 predlogih. Kot so zapisali v obrazložitvi, obhodi kurentov združujejo različne kulturne izraze družbenih prask, uprizoritvenih umetnosti, znanj o naravi in tradicionalnih obrti. Gre za novo priznanje za kurente in ohranjanje nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji ter še za en nov korak k boljši prepoznavnosti slovenske kulturne dediščine v mednarodnem prostoru.

Obhodi kurentov so pustna šega in prireditev na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Kurent je najbolj množičen tradicionalen pustni lik, ki po ljudskem verovanju preganja zimo in vabi v deželo pomlad, piše v sklepu o vpisu v slovenski register nesnovne dediščine.

Pri pripravi kandidature so moči združili predstavniki ZRS Bistra, Zveze društev kurentov, Slovenskega etnografskega muzeja kot koordinatorja varstva nesnovne dediščine in direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu, nepogrešljiva pa je bila tudi tudi pomoč slovenskega veleposlaništva, so zapisali na ministrstvu.

"Izjemno ponosni smo, da se je običaj uspel ohraniti vse do danes in da ni niti najmanjše možnosti, da bi v prihodnje zamrl. Še več, vedno nove generacije mladih fantov se v kurentovih opravah pridružujejo svojim očetom," je še dejal ptujski župan Senčar, ki se je udeležil zasedanja v Južni Koreji skupaj z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo Damjano Pečnik, podpredsednikom Federacije evropskih karnevalskih mest ter dolgoletnim prvim možem Kurentovanja Brankom Brumnom in Vladom Hvalcem, predsednik Zveze društev kurentov.

Kurentovanje na Ptuj privabi več deset tisoč ljudi
Ptujčani so obhode kurentov v slovenski register nesnovne dediščine vpisali leta 2012, zatem pa je bil kurent razglašen še za živo mojstrovino državnega pomena. Da bi še bolj poudarili vlogo kurenta za regijo, so pred tremi leti 20 kurentovih društev povezali v Zvezo društev kurentov, ki združuje več kot 900 članov. Vse te je mogoče združene vsako leto videti na največjem slovenskem pustnem festivalu na Ptuju - Kurentovanju, ki tja vsako leto privabi več deset tisoč obiskovalcev iz Slovenije in od drugod.

Obhodi kurentov so po Škofjeloškem pasijonu drug slovenski vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ta izhaja iz konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003. Skladno s konvencijo med nesnovno dediščino štejemo prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine.

Na seznamu tudi klekljanje čipk
Slovenija si želi še novih vpisov na seznam, ministrstvo za kulturo je tako letos oddalo nominacijo za Klekljanje čipk v Sloveniji, Republika Ciper pa večnacionalno nominacijo Suhozidna gradnja, ki jo je skupaj z njo pripravilo še osem držav - Bolgarija, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Španija in Švica. Obravnavani bosta v ciklu 2018.