Deli letala in smerokaza so bili med največjimi odpadki. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV Slovenija
Deli letala in smerokaza so bili med največjimi odpadki. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV Slovenija
Pobiranje smeti v okolici Triglavskega doma na Kredarici. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV Slovenija

Če bi na tako velikem območju v dolini našli tako malo smeti, bi bilo to zelo dobro.

Miha Pavšek (ZRC SAZU) o tem, kaj pomeni najdena količina odpadkov.
Območje okoli ledenika je terjalo kar večurni obhod. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV Slovenija
Najdeni "zakladi." Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV Slovenija
Polne vreče smeti, ki so jih nabrali udeleženci čistilne akcije. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV Slovenija
Pregled terena pod grebenom: gorskega reševalca je bilo s prostim očesom s Kredarice komaj videti. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV Slovenija

Lani smo dali 25.000 evrov samo za odvoz fekalij. Če računam, z dobavo in odvozom smeti imamo približno 60.000 evrov stroškov letno, fekalije pri tem niso vštete.

Herman Uranič, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici
Matej Planko
V Planinski zvezi so že pred desetletji začeli akcijo Odnesimo smeti s seboj v dolino, zdaj pa že leta sodeluje v projektu Očistimo naše gore, pravi generalni sekretar PZS Matej Planko. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV Slovenija
Gorazd Lemajič je te dni zelo reden obiskovalec vrha Triglava: priprave na prevoz Aljaževega stolpa v dolino terjajo zelo natančno in premišljeno načrtovanje, kdaj točno bo stekla akcija, pa bo seveda odvisno tudi od vremenskih razmer. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV Slovenija
Priprave na odvoz pobranih smeti. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV Slovenija
Prostovoljka Nevenka Rajhman. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV Slovenija
Jure Pečak kot mlajši planinski vodnik vabi vse, ki imajo radi gore ali bi želeli postati markacist, da se pridružijo planinskim društvom. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV Slovenija
Kot pravi Tone Fornezzi - Tof, je bil ledenik pred čistilno akcijo 1973 poln smeti. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV Slovenija

Udeležence včerajšnje akcije, ki je potekala v okviru projekta Očistimo naše gore, je na Kredarici pričakalo žgoče visokogorsko sonce, zaradi katerega si je bilo skorajda težko zamisliti, da je še v nedeljo izvedba akcije visela na nitki. Zaradi poslabšanja vremena je namreč območje prekrila 10 centimetrov debela snežna odeja, a jo je toplo sonce v naslednjih dveh dneh večinoma, – še vedno so sicer bile snežne zaplate v senčnih predelih pa tudi delih poti na Triglav –, stopilo in zadržkov, da ne bi območja Triglavskih podov in Kredarice očistili, ni bilo več.

Letošnjo akcijo je izvajalo 31 prostovoljcev iz vrst Planinske zveze Slovenije, PD Ljubljana Matica, PD Mercator, PD Triglav, Gorske reševalne službe in Triglavskega narodnega parka, skupno pa je pri izvedbi projekta na 2500 metrih združilo moči več kot 40 ljudi oz. 10 partnerjev. Čistilna akcija je potekala na štirih mestih (sprva je bilo predvidenih pet območij, a so zaradi vremenskih razmer potem število zmanjšali): na samem ledeniku, na grebenu med Malim Triglavom in Triglavom ter pod njim, v okolici Triglavskega doma na Kredarici in v Snežni konti, predelom pod Kredarico proti Krmi. Ekipe so se organizirale različno: nekatere so strnjeno pregledovale kvadratni meter za metrom, pri drugih so se člani razkropili daleč vsaksebi, seveda vsak z obvezno vrečo za smeti. Najbolj spektakularen je bil pogled na območje pod grebenom, kjer se je v belini snega sprehajala majhna črna pika: gorski reševalec, ki je preverjal območje. Po dobrih petih urah so se udeleženci akcije zbrali za kočo in v družbi novinarjev pogledali, kaj so našli.

Pod grebenom le malo smeti
"Gorski reševalci smo šli pogledat, kakšno je stanje na bolj težko dostopnih terenih, kjer smo predvidevali, da bomo našli odpadke, ki so padli z grebena in ki jih je odnesel veter. Ampak pregledali smo kar veliko območje, in moram reči, da tega nismo našli. Našli smo le nekaj zarjavelih konzerv iz časov, ko je bila še običajna navada, da ko si prišel na vrh, si pojedel mesni doručak in potem odvrgel konzervo čez steno. Ampak to je bilo res že zdavnaj,"
je poročilo s terena strnil Jani Bele iz Gorske reševalne službe, ki je s kolegom pregledal pod grebenom in območje začetka Kugyjeve police nad severno steno, ki je bila najbolj izpostavljena točka čiščenja. Tako sta v dolino prinesla le malo smeti, kar je bila zelo spodbudna novica.

Aljažev stolp predvidoma 10. septembra v dolino
Na Kredarici (in pozneje tudi v dolini Krme, kamor smo sestopili, smo srečali tudi Gorazda Lemajiča, konservatorja-restavratorja, ki ima vse v rokah ključne niti restavratorskega posega na Aljaževem stolpu. Tega bodo predvidoma 10. septembra odpeljali v dolino in mu osvežili podobo. Simbol slovenstva, ki ga je postavil Jakob Aljaž leta 1895, bo v dolino odpeljal helikopter Slovenske vojske, gre pa za zelo zahtevno akcijo, zato je treba natančno načrtovati vsako potezo. Kot je dejal Lemajič, ki se te dni z vsakič zelo težkim nahrbtnikom, polnim različne opreme, malodane vsak dan povzpne k stolpu, je kljub 123 letom na vrhu najvišje gore pri nas, okoli 300 kilogramov težek stolp še vedno v relativno dobrem stanju, kar se tiče primernosti takšnega prevoza. Po predvidoma nekaj tednih bodo ozaljšani stolp vrnili na njegovo mesto, kjer bo še naprej tako želeni cilj številnih planincev. Več o tem preberite tukaj.

Precej drugačna slika je bila na drugem koncu čistilne akcije, v Snežni konti, kjer so pobrali več kot 10 vreč smeti, za pomoč pri prenašanju pa zaprosili tudi mimoidoče pohodnike. "Bili smo na območju Snežne konte, to je južno od doma na Kredarici. Pobrali smo približno dva kubična metra smeti. Kot smo pričakovali, je bilo največ smeti iz obdobja izpred 30, 40 let, približno 80–90 odstotkov je bilo konzerv, v takšni ali drugačni obliki, nekaj je bilo embalaže sokov in steklovine, našli smo tudi nekaj zajl, pa tudi nekaj rokavic, ki jih je verjetno odpihnilo pohodnikom na Triglav," je stanje opisal vodja čiščenja tega odseka Dušan Prašnikar (Planinska zveza Slovenije). Kot je dodal, je na strmih grebenih ostalo še nekaj smeti.

Med ostanki tudi deli letala
Miha Pavšek
(Geografsi inštitut Antona Melika ZRC SAZU) je s svojo ekipo čistil območje ledenika. "Smeti ni bilo veliko, pa vendar smo jih nekaj našli: našli smo stare drogove za markacije, pa ostanke letala, ostanke žice z grebena, dele planinske opreme, pločevinke ... Kot vemo, sta bili v 80. letih na tem območju dve letalski nesreči. Našli pa smo tudi nekaj predmetov, ki jih je odpihnilo neprevidnim planincem na grebenu." Ob tem je še dodal, da so strokovnjaki Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ravno tik pred čistilno akcijo opravili letošnje meritve ledenika, katerih rezultati bodo znani v prihodnjih dneh. Kot smo že večkrat poročali, se ledenik zmanjšuje, lani je meril 0,7 hektarja. Vse o ledeniku zajema tudi pravkar izdani zbornik Triglav 240 let, v katerem so prispevki 40 avtorjev, ki so sodelovali na istoimenskem junijskem posvetu v Planinskem muzeju Mojstrana.

"Čistili smo območje koče in okolice in nabrali kar precej smeti. Dlje od koče smo našli tudi ostanke ograj in žic, bližje, ko smo šli koči, pa se je povečalo število črepinj in ogorkov cigaret," je poročilo s svojega terena sklenil Jure Pečak (mladinski odsek PD Ljubljana Matica), kot najbolj nenavadno najdbo pa navedel naboj. Na vprašanje, ali so pričakovali več ali manj smeti, je najbolj neposredno odgovoril Pavšek: "Če bi na tako velikem območju v dolini našli tako malo smeti, bi bilo to zelo dobro."

In kakšni so bili vtisi udeležencev?
Nevenko Rajhman iz PD Mercator smo ujeli v bližini ledenika, ko je čakala novo prazno vrečo. Kot je pojasnila Jeseničanka, se je akcije udeležila v okviru društva, v katerem je dejavna zadnjih deset let, zadnjih nekaj let pa se posveča področju varstva gorske narave. "Planince je treba zelo malo ozaveščati o pomenu varovanja okolja, ker smo načeloma že ozaveščeni. Če greš po tujih gorah, vidiš marsikaj, lani smo bili v Tatrah in moram reči, da me je poljski del Tater zelo razočaral, ni bil čisto."

"Čistili smo območje od vodnega zajetja do Triglavskega doma. Največ je bilo steklovine zadaj za hišo in v bližini pristajališča helikopterja," so po koncu akcije odgovorili njeni kolegi iz PD Mercator. Na vprašanje, ali je bilo naporno, so odgovorili, da niti ne, najbolj moteča je bila vročina. Žgoče sonce je okoli poldneva sleklo večino obiskovalcev Kredarice, nekateri med njimi so tam že počivali po jutranjem vzponu na Triglav, drugi so nabirali moči, da to storijo v popoldanskih urah.

Potem ko so smeti iz vreč preložili v velike tovorne vreče, so jih pripravili za prevoz v dolino. Zbrane smeti je potem helikopter Slovenske vojske pobral na dveh mestih, pri koči na Kredarici in v bližini Snežne konte, in jih potem odpeljal v dolino, kjer jih je prevzela bohinjska komunala.

V devetih letih v dolino odnesli okoli 30 ton smeti
Kot je pojasnil Luka Pušnik iz Zavarovalnice Triglav, ki je že deveto leto organizirala akcijo Očistimo naše gore, so se letos odločili za malce drugačen koncept kot v preteklih letih in v ospredje postavili čiščenje Triglavskega ledenika, kar je sovpadlo tudi z nedeljsko 240. obletnico prvega vzpona na Triglav. V projektu sodeluje deset partnerjev. V devetih letih akcije, ki je potekala na različnih koncih Slovenije, so zbrali okoli 30 ton odpadkov. Ob tem pa zadovoljno ugotavlja, da je v primerjavi z začetnimi leti ozaveščenost ljudi veliko večja. Med predmeti, ki so jih že našli v preteklih izvedbah akcije, je bila tudi granata, k sreči pa se je vse srečno končalo. V primerjavi s prejšnjimi leti, ko so očiščevalne akcije potekale v večjem številu, so se letos namerno odločili za "ožjo" izvedbo akcije, udeležencev je bilo manj, glavni razlog pa je bil varnostni vidik, še nikoli namreč ni akcija potekala na tako visoki nadmorski višini, zato je bila previdnost še večja.

Prva čistilna akcija ledenika že leta 1973
Eden izmed pobudnikov akcije Očistimo gore je bil legendarni novinar Tone Fornezzi - Tof, ki seveda ni manjkal tudi na Kredarici, kjer je v pogovoru najprej skočil v preteklost. "Sploh prva čistilna akcija v Sloveniji je potekala leta 1973. Enkrat sem prišel avgusta na Triglav in je bilo tako veliko smeti, da nisi imel kam stopiti. Takrat sem bil urednik Antene in sem napisal uvodnik, v katerem sem zapisal, da iščemo 100 smetarjev za na Triglav. Prijavilo se jih je 700, tako da smo morali izžrebati udeležence. 100 smo jih pripeljali gor ter seveda alpiniste in gorske reševalce in smo ga očistili. Takrat še ni bilo helikopterjev, tako da je bilo kar pestro. Tista akcija se je res prijela, tako da take svinjarije na Triglavu ni bilo nikoli več," zadovoljno ugotavlja, da so ljudje čedalje bolj ozaveščeni. "Še posebej Triglavsko pogorje se mi zdi zelo čisto."

Smeti odnesimo v dolino
"Zadovoljni smo, da je akcija uspela, da je medijski odziv super in da bomo lahko tudi prek tega kanala povedali vsem obiskovalcem gora, naj pazijo na gore in naj odnesejo svoje smeti v dolino,"
je dejal Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije, ki je kot krovna organizacija eden ključnih partnerjev projekta, ki pa ni edini, ki poudarja pomen ohranjanja čistega okolja. Planinska zveza je že pred več kot 35 leti začela akcijo Odnesimo smeti s seboj v dolino, ki se je razvila v velik projekt. Na vprašanje, ali se zavest Slovencev o pomenu ohranjanja okolja v zadnjih letih dviguje, Planko odgovarja pritrdilno. "To se vidi tudi v dolini, recimo podatki o ločenem zbiranju smeti to potrjujejo. Vedeti pa moramo tudi, da so bile pred 20 leti gore polne smeti, ker je bilo tudi v dolinah veliko smeti. Proces ozaveščanja je stekel in danes so gore relativno čiste," ocenjuje in dodaja, da je eden glavnih ciljev pustiti zanamcem čim lepšo naravo.

"Rad bi povabil vse mlade, ki so pripravljeni ali hoditi v hribe, pa mogoče nimajo družbe, ali pa pomagati urejati planinske poti in čistiti naravo, naj nas kontaktirajo," je ob koncu napornega dopoldneva, ki pa je sodelujoče nagradil z zadovoljstvom, da je okolica ledenika in Kredarice čistejša, poln nalezljivega mladostniškega elana pozval Pečak.

In kako je s smetmi v Triglavskem domu na Kredarici? Ta je te dni močno oblegana, vanj se zgrinjajo množice slovenskih pa tudi številnih tujih planincev. V letošnji sezoni, gor so prišli 12. junija, v dolino pa se bodo vrnili predvidoma konec septembra, pričakujejo od 7.500 do 8.000 prenočitev, kar pomeni veliko obremenitev za okolje, ko govorimo o smeteh. Odvoz smeti v dolino predstavlja velik strošek, je povedal oskrbnik koče Herman Uranič (več o njegovem delu preberite tukaj). Na mesec v dolino odpeljejo okoli 10 ton smeti, fekalije se štejejo posebej. "Lani smo dali 25.000 evrov samo za odvoz fekalij. Če računam, z dobavo in odvozom, smeti imamo približno 60.000 evrov stroškov letno, fekalije pri tem niso vštete." Ena od sprememb, ki jih je uvedel v koči, je bila namestitev košev. "Mislil sem, da bodo potem nehali puščati stvari po sobah, a se to ni zgodilo." Posledice na delovanje koč pa bo imelo tudi krčenje ledenika, kajti petino vodnih virov za kočo predstavlja črpanje z ledenika, medtem ko drugo predstavljajo zbrane padavine, je še povedal Uranič.

Če bi na tako velikem območju v dolini našli tako malo smeti, bi bilo to zelo dobro.

Miha Pavšek (ZRC SAZU) o tem, kaj pomeni najdena količina odpadkov.

Lani smo dali 25.000 evrov samo za odvoz fekalij. Če računam, z dobavo in odvozom smeti imamo približno 60.000 evrov stroškov letno, fekalije pri tem niso vštete.

Herman Uranič, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici