Projekti, kot je projekt Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji, so po mnenju ministrice Kopač Mrakove nepogrešljivi pri načrtovanju celovite strategije odziva na starajočo družbo in demografske spremembe. Foto: EPA
Projekti, kot je projekt Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji, so po mnenju ministrice Kopač Mrakove nepogrešljivi pri načrtovanju celovite strategije odziva na starajočo družbo in demografske spremembe. Foto: EPA

Projekt Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji se je začel marca 2013, končal pa se bo februarja prihodnje leto. Financira ga Evropska komisija, sofinancirata pa ministrstvi za delo in za zdravje.

Med največjimi izzivi dolgožive družbe je zvišati stopnjo delovne aktivnosti starih med 20 in 64 let, je poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova na sklepnem strokovnem srečanju projekta Aktivno in zdravo staranje.

Stopnja delovne aktivnosti v skupini starih od 55 do 64 let je v Sloveniji po opozorilu ministrstva za delo med najnižjimi v EU-ju. Lani je bila približno 38-odstotna, povprečje v EU-ju pa je bilo približno 56 odstotkov. To bodo skušali spremeniti z novim zakonom, ki ga je državni zbor sprejel ta teden - v skladu z zakonom o interventnem ukrepu na področju trga dela bodo delodajalci, ki bodo zaposlili starejšega od 55 let, dve leti oproščeni plačila prispevkov za socialno varnost.
Slovenija po njenih besedah potrebuje novo nacionalno strategijo, s katero bi določili okvir in podlage za organizirano odzivanje na staranje prebivalstva in omogočili kakovostno in aktivno staranje prebivalstva. Ob tem bo treba upoštevati načela medgeneracijske solidarnosti in sodelovanja, meni.

Projekti, kot je projekt Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji, so po njenem mnenju nepogrešljivi pri načrtovanju celovite strategije odziva na starajočo družbo in demografske spremembe.
Priprava tovrstne strategije je po mnenju različnih deležnikov prednostna naloga, je dodala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Deležniki po njenih besedah poudarjajo, da je treba spremeniti odnos do staranja v družbi. Prav to je prvi korak k učinkovitim spremembam, ki so načrtovane, je opozorila.

Kot je dejala, naj bi rešitve glede zviševanja delovne aktivnosti, priprav na upokojevanje, podpore samostojnemu bivanju v domačem okolju, preprečevanja padcev in dolgotrajne oskrbe po pričakovanjih dobili prav v okviru projekta Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji.
Zaradi demografskih sprememb bo v prihodnosti na trgu dela približno 125.000 ljudi manj, kot jih je danes, je dejal direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja Boris Majcen. Na inštitutu sicer pojasnjujejo, da bi se morali vsi zavedati svoje odgovornosti pri oblikovanju razmer za bolj ustvarjalno družbo.

"Vsem bi moralo biti v interesu, da ustvarjamo," je dejal raziskovalec na inštitutu Damjan Kavaš. Pri tem je omenil tako državo kot posameznika, tako delodajalce kot delojemalce. "Ko gre gospodarstvu dobro, imajo delovna mesta tako mladi kot starejši. Ko pa je kriza, jih nimajo ne eni ne drugi," je pojasnil.

Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavila prednosti, ki jih prinašajo priprave na upokojitev. Tako, denimo, nekateri udeleženci takšne priprave ocenijo celo kot privilegij.

Projekt Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji se je začel marca 2013, končal pa se bo februarja prihodnje leto. Financira ga Evropska komisija, sofinancirata pa ministrstvi za delo in za zdravje.