Vlada bo verjetno obravnavala tudi predlog novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Koalicija naj bi se o noveli uskladila, z njo pa naj bi izboljšali protikorupcijski pravni okvir ter ustvarili pogoje in okoliščine, s katerimi bi protikorupcijski komisiji omogočili učinkovitejše delo. Foto: BoBo
Vlada bo verjetno obravnavala tudi predlog novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Koalicija naj bi se o noveli uskladila, z njo pa naj bi izboljšali protikorupcijski pravni okvir ter ustvarili pogoje in okoliščine, s katerimi bi protikorupcijski komisiji omogočili učinkovitejše delo. Foto: BoBo
Na KPK-ju so nad novelo zakona razočarani. Foto: BoBo
Pri KPK-ju so razočarani zaradi izgubljene priložnosti za urejanje področja boja proti korupciji. Foto: BoBo

Vlada je potrdila predlog novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Predlagane spremembe ustvarjajo pogoje za učinkovitejše delo KPK-ja.

Predlog novele jasneje opredeljuje vrste in pravila postopkov Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ter pravice in obveznosti sodelujočih oseb. Komisija bo kot kolegijski organ odločala o zadevah, ki jih določa zakon, in o zadevah, ki jih bo zahteval funkcionar komisije, ker bo ocenil, da zaradi svoje pomembnosti zahtevajo kolegijsko odločanje, so zapisali v vladi.

KPK je kot kolegijski organ razbremenjen ukvarjanja z rutinskimi zadevami in primeri, ki so z vidika ciljev njegovega delovanja manj pomembni. Na drugi strani predlog krepi preventivno vlogo komisije z novimi pristojnostmi na področjih, kjer je lahko dodana vrednost take institucije pri omejevanju korupcije največja. Gre za identifikacijo in odpravo sistemskih korupcijskih tveganj in nasprotij interesov ter za nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev.

Predlog prav tako natančneje opredeljuje obstoječe in določa nekatere dodatne ukrepe komisije. KPK bo med drugim lahko izvajal sistemske nadzore ter podajal predloge za razrešitev ali za uvedbo revizije.

Obveznost poročanja o lobističnih stikih novela razširja na interesne organizacije, za katere lobirajo njihovi zaposleni, zakoniti zastopniki ali izvoljeni predstavnik. Prav tako so predvidene določene poenostavitve na področju sprejemanja daril v javnem sektorju.

Novela tudi dopolnjuje oziroma spreminja ureditev pri omejitvah poslovanja, na področju nasprotja interesov, nadzora nad premoženjskim stanjem in na področju ugotavljanja nesorazmernega povečanja premoženja. Tako določa okoliščine, v katerih lahko komisija nadzor nad premoženjskim stanjem razširi tudi na družinske člane zavezancev za prijavo premoženjskega stanja.

Ker veljavna ureditev na sistemski ravni ne nudi primerljivih meril za zagotovitev enakovredne obravnave vseh uradnih oseb, ki so v primerljivih pravnih položajih, predlog širi veljavnost nekaterih institutov zakona na uradne osebe, ki so bile do zdaj zaradi subsidiarne uporabe zakona izločene iz postopkov in pristojnosti komisije. Gre med drugim za področja nezdružljivosti, omejitve poslovanja in daril.
.

V KPK-ju razočarani
V Komisiji za preprečevanje korupcije so nad besedilom novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije izjemno razočarani. Po njihovem mnenju novela komisiji odvzema pristojnosti in onemogoča učinkovit boj proti korupciji, saj se odvzemajo pristojnosti senatu komisije in s tem komisiji v konkretnem boju zoper korupcijo na ravni posameznika (npr. predsednika vlade, ministra, predsednika uprave gospodarske družbe v lasti države in podobno).
.
Izjemno so razočarani tudi zaradi izgubljene priložnosti za urejanje področja boja proti korupciji, velika slabost novele pa je tudi dejstvo, da se v nekaterih zadevah vsa obveznost ugotavljanja dejanskega stanja, sprejemanja ustreznih zaključkov ter tudi končnega dokumenta s senata komisije prenaša na strokovne sodelavce komisije.
.
Priznavajo pa noveli tudi pozitivno plat, saj da nudi ustrezno pravno podlago za pridobivanje podatkov iz javnih baz, ki jih komisija objavlja v spletnem orodju Erar.

.
Predstavitev zvišanja minimalne plače
Pred sejo vlade je ministrica za delo Anja Kopač Mrak premierju Miru Cerarju predstavila predlog o zvišanju minimalne plače za 4,7 odstotka, ki je povzročil precej negodovanja zlasti v SMC-ju. Tudi ministrica za finance Mateja Vraničar Erman od Kopač Mrakove pričakuje argumente, na katerih temelji predlog za dvig minimalne plače. "Vse številke, ki bi lahko utemeljevale dvig minimalne plače, so precej nižje od predlaganega dviga," je ocenila.

Predlog je sicer izhodišče za razpravo socialnih partnerjev na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta. Po zakonu o minimalni plači njeno višino za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Pri določitvi se mora upoštevati letna stopnja inflacije v decembru predhodnega leta, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Višina mora biti v Uradnem listu objavljena do konca januarja posameznega leta, velja pa za delo za polni delovni čas od 1. januarja.