Kusturico zadnjih dvajset let dojemamo na dveh ravneh, kot režiserja, hvaljenega in z najvišjimi priznanji nagrajevanega poeta balkanskega melosa, in kot spornega političnega aktivista, ki se je v času Miloševićevega režima izpostavljal s prosrbskimi izjavami. Foto: EPA
Kusturico zadnjih dvajset let dojemamo na dveh ravneh, kot režiserja, hvaljenega in z najvišjimi priznanji nagrajevanega poeta balkanskega melosa, in kot spornega političnega aktivista, ki se je v času Miloševićevega režima izpostavljal s prosrbskimi izjavami. Foto: EPA
Emir Kusturica
Njegova avtobiografija ostaja nedokončana, knjigo namreč sklene z besedami "se nadaljuje", kar je po svoje razumljivo, saj zgodbo konča konec devetdesetih let, ko svoji materi odkrito prizna, da je s svojo podporo Miloševićevemu režimu storil napako. Foto: Mladinska knjiga
Goran Bregović in Emir Kusturica sta med tistimi, ki so balkansko cigansko glasbo približali zahodnemu občinstvu s svojimi filmi in glasbo. Foto: EPA

V Sarajevu rojeni srbski režiser je sinonim za odmevne filme, kot so Dom za obešanje, Oče na službeni poti, Sanje v Arizoni in Podzemlje, večkrat pa je stopil tudi pred kamero (med drugim v nekdaj priljubljeni seriji Valter brani Sarajevo ter v nekaterih svojih filmih). Prvo zlato palmo, glavno nagrado filmskega festivala v Cannesu, je prejel leta 1985 za film Oče na službenem potovanju, čez deset pa je za Podzemlje prejel še drugo.

S Cannesom je bil tudi sicer povezan. Kot je nekoč dejal: "Rodil sem se večkrat in gotovo je bilo eno od mojih rojstev v Cannesu". Leta 2005 je tako sprejel ponudbo, da predseduje žiriji enega najuglednejših festivalov na svetu.

Kusturica, ki se je za filmsko režijo izšolal na Filmski akademiji v Pragi FAMU, je tudi glasbenik. Tako se je večkrat kot baskitarist pridružil rockovski skupini Zabranjeno pušenje, ki je bila ustavljena leta 1980 v Sarajevu in je svojčas veljala za del opozicijskega gibanja v kulturi. Z njo je med drugim praznoval abrahama v Kölnu.

Kusturica je poznan tudi kot sporen političen aktivist, ki se je v času Miloševićevega režima izpostavljal s prosrbskimi izjavami in obračanjem hrbta Bosni, kjer je živel vse do razpada Jugoslavije.

Spomladi je pri Cankarjevi založbi izšla njegova avtobiografija Kje sem v tej zgodbi jaz? v prevodu Dijane Matković in Dejana Merančića, ki jo je v izvirniku pred tremi leti objavil v francoščini. Bralci lahko v njej spoznajo človeka, ki je prvič prišel v konkreten stik s filmsko umetnostjo, ko je metal premog v klet sarajevske kinoteke.


Prihodnje leto bo v beneški operni hiši La Fenice predstavil svoje operno delo Most na Drini. Napisal je libreto k operi, ki jo je uglasbil skladatelj in violinist Dejan Sparavalo iz Sarajeva.

Bo naslednje leto Mlečna cesta odprla Cannes?
Tudi sicer je v zadnjem obdobju zelo dejaven, med drugim načrtuje nov film, ki bo temeljil na delu italijanskega pisatelja Prima Levija, enega od preživelih internirancev Auschwitza. Film bodo posneli v Belorusiji in Torinu. Poleg tega končuje snemanje filma Na mlečni cesti, v katerem je z Monico Bellucci prevzel glavno vlogo. Film naj bi bil premierno prikazan na prihodnji izdaji filmskega festivala v Cannesu.