Na zadnji aprilski večer se Slovenci tradicionalno odpravimo na kresovanja, organizirana po vsej državi, manj znano pa je, kam segajo korenine tega običaja.

Etnolog Bogataj nam je zato razložil, da je bilo kurjenje kresov v obdobju okoli prvega maja že v tradiciji nekaj povsem običajnega in je povezano z raznimi pomladnimi praznovanji, ko so naši davni predniki s kurjenjem kresov poskušali dodajati moč soncu, da bi spet čim bolj močno zasijalo.

"Gre za čaščenje sončnih obratov. Prižiganja kresov so tako značilna tudi v poznem jesenskem obdobju, takrat zato da bi soncu podaljšali moč, spomladi pa so ga torej želeli čim hitreje priklicati," je razložil.

Združeni v skupnem boju
A ne prižge vsak posameznik kresa na svojem domačem vrtu, raje se družimo na množičnih prireditvah in skupaj občudujemo goreč kup lesa.

V bolj odmaknjenih obdobjih zgodovinskega razvoja so bili ljudje kot lokalna skupnost veliko bolj povezani, kot so danes, in jih je skupno prižiganje ognja združevalo v težnji po tem, da sonce čim močneje zasije, pojasnjuje Bogataj. "Z začetkom delavskih gibanj in praznovanjem 1. maja, kar sega v pozno drugo polovico 19. stoletja, je bil motiv podoben - motiv ognja jih je združeval v skupnem boju za delavske pravice," dodaja.

Goreč kup pa ni služil le za občudovanje mogočnih plamenov, ki so v temni noči divje oblizovali polena in veje. "Pri vseh tradicionalnih kurjenjih kresov je bilo značilno, da ljudje niso samo gledali v ta ogenj, čeprav je opazovanje plamenov tudi vzbujalo ljudsko domišljijo. Zlasti mlajši, pa tudi manj mladi, so počenjali vse mogoče druge stvari - ena izmed teh je bila tudi ta, da so skakali čez ogenj. In ni šlo le za izkazovanje junaštva, ampak je imelo v določenih okoljih in ob različnih priložnostih to tudi očiščevalni značaj," opisuje Bogataj.

Ritualna moč ognja
Kresovi pa se v naših krajih ne prižigajo le ob 1. maju. Vrhunec predstavlja kresna noč - kresovanje je najbolj znani običaj ob prazniku svetega Janeza Krstnika, ki goduje 24. junija. Na šentjanževo - 23. junija - marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene.

"Ob kresi se dan obesi," pravi pregovor in opominja na dejstvo, da se po poletnem sončevem obratu dnevi začnejo krajšati in sonce začenja spet izgubljati svojo moč. "Zato je to spet neki začetek kurjenja kresov, ki se nato konča v pozni jeseni," pravi Bogataj.

Najpopularnejša legenda, ki se veže na kresno noč, pa je še vedno ta, da je to čas, ko se lahko pogovarjamo z živalmi, če si damo v žep praprotno seme. Po nekaterih različicah pa postanemo celo nevidni.

Bogataj pa dodaja, da ima ogenj izjemno pomembno ritualno moč, tudi versko v velikonočnem in božičnem času - pomeni luč in razsvetljenje. "Vidimo, kako je krščanstvo pravzaprav prevzelo nekatere poganske šege in jim dalo drug pomen," pojasnjuje.

Dež šele v nedeljo
Vremenska napoved sicer kaže, da nam jo vreme ne bo tako zagodlo, kot nam jo je v preteklih dneh, ko sta naše kraje prizadela pozeba in snegolom - dež lahko pričakujemo šele v nedeljo. Sobotno jutro bo še zelo sveže s temperaturami blizu ničle, nato pa pričakujemo postopno otoplitev, so zapisali pri Agenciji za okolje (Arso).

Jutri bo po večini sončno, zjutraj bo ponekod po kotlinah megleno. V notranjosti Slovenije bo sredi dneva nastalo nekaj kopaste oblačnosti, izjemoma bo v hribovitem svetu mogoča kakšna kratkotrajna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, v alpskih dolinah do -4, ob morju 6, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem do 19 stopinj Celzija. V nedeljo bo oblačno, dež bo od juga zajel večji del Slovenije.

"Razumna velikost kresov"
Ministrstvo za okolje in prostor pa pred letošnjimi kresovanji opozarja, da kurjenje kresov vpliva na koncentracije onesnaževalcev v zraku, predvsem delcev PM10. Za kurjenje predlagajo razumno velikost kresov in uporabo naravnega ter čim bolj suhega lesa. Kurjenje odpadkov, kot so gume, obdelan les in odpadna embalaža, pa je prepovedano.

Na ministrstvu ob tem svetujejo upoštevanje preventivnih ukrepov za varstvo pred požarom v naravi. Vsako kurišče v naravi mora biti urejeno tako, da se gorenje ne more razširiti. Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti skladno z zakonom o varstvu pred požarom zagotovljeni ustrezni ukrepi, zlasti požarna straža, ki jo lahko izvajajo le gasilci.

Ob močnejšem vetru kurjenje prekiniti
Tudi uprava za zaščito in reševanje je pred prihajajočimi prazniki izdala napotke. Med drugim so zapisali, da mora biti prostor okoli kurišča kresa očiščen vseh gorljivih snovi. Če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče obdano z negorljivimi materiali, na primer s peskom, kamni, opeko ali kovino. Prepovedano je uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi.

Kres mora biti ves čas pod nadzorom odrasle osebe. Ob vetrovnem vremenu kresa ni priporočljivo prižigati, ob močnejšem vetru je treba kurjenje prekiniti. Ko končamo s kurjenjem, moramo ogenj in žerjavico povsem pogasiti. Priporočljivo je, da se kurišče prekrije z negorljivim materialom, na primer s peskom ali zemljo.

Če kres povzroči požar v naravnem okolju, je treba to takoj sporočiti na telefonsko številko 112. Pristojni regijski center za obveščanje bo na mesto požara napotil gasilske enote, so še zapisali na upravi za zaščito in reševanje.