Poskrbeti morate za pravilno vgradnjo in redno vzdrževanje kurilnih ter dimovodnih naprav. Za dobro izgorevanje morate pripraviti in izbrati tudi ustrezna goriva za kurjenje. Da je zgorevanje dobro, boste opazili po svetli oziroma modrikasti barvi plamena in komaj opaznem dimu.

Za kurjenje sta najustreznejša gaber in bukev, ki je najpogostejša in tudi najprimernejša kurjava, je v priročniku Zgorevanje lesa v malih kurilnih napravah zapisal Jože Kaplar. Obe vrsti lesa imata dobre zgorevalne lastnosti, sta relativno dostopna in cenovno ugodna. Za kurjenje lahko uporabljate tudi hrast, kostanj, topol, sadno drevje, brezo, akacijo ter iglavce (smreka, bor, jelka …).

Slabo zgorevanje zmanjša življenjsko dobo kurilnih naprav
Slabo zgorevanje lesa lahko opazite že s prostim očesom, piše Kaplar. Temen dim na vrhu dimnika pomeni zelo slabo zgorevanje, kar lahko opazite v obliki katranastih oblog in saj na notranjih površinah kurilne naprave, dimniškega priključka in dimnika. Ob zelo slabem zgorevanju pogosto pride do vžiga oblog v dimniku. Na neprimerno zgorevanje kaže tudi barva pepela, saj pepel svetle barve pomeni dobro zgorevanje, temnejši pa vsebuje ostanke goriva (ogljika). Slabo zgorevanje zaradi škodljivih emisij vpliva na zdravje ljudi, okolje, dolgotrajno slabo izgorevanje pa lahko zmanjša tudi življenjsko dobo vaših kurilnih in dimovodnih naprav.

Zaradi nepopolnega zgorevanja in stranskih produktov zgorevanja nastajajo škodljive emisije, in sicer ogljikov monoksid in hlapne organske spojine, zaradi nezgorelega ogljika in pepela pa emisije delcev. Te emisije povečujejo koncentracijo delcev v zraku, ki so manjši od deset mikronov (PM10). Zaradi majhnosti je nevarnost, da prodrejo globoko v pljuča in škodljivo vplivajo na zdravje ljudi.

Drva naj bodo dovolj suha
Pomembno je, da imate kurilno napravo pravilno vgrajeno, dovolj suha drva in polena primerne velikosti, ravno tako morate v kurilni napravi pravilno kuriti. Za kurjenje so najbolj primerna zračno suha drva, to pomeni, da je vlažnost pod 20 %, medtem ko je maksimalna vlažnost 25%. Drva sušite naravno in naj bodo čim bolj izpostavljena soncu. Posekan les morate zaradi visoke vlažnosti (40‒60 %) pred kurjenjem posušiti. Najbolje je posekati drva decembra ali januarja, ko je vlažnost najnižja in zato čas sušenja krajši. Polena naj bodo nasekana, saj so okrogla manj primerna za kurjenje in sušenje. Ravno tako jih prilagodite dolžini in širini kurišča.

Strokovnjaki priporočajo, da sušite smrekova in topolova polena eno leto, lipova, jelševa in brezova eno leto in pol, za bukev, jesen in sadno drevje boste rabili dve leti, za hrast pa od dveh do treh let. Z višjo vlažnostjo drv boste imeli slabše zgorevanje z visokimi emisijami in nižji izkoristek kurjenja, je zapisal Kaplar.

Če je plamen krajši in temnejši ter na robovih celo črn, to pomeni zelo slabo zgorevanje. Po vsej verjetnosti gre za pomanjkanje kisika pri zgorevanju hlapnih sestavin ali prenizko temperaturo, ki bi omogočala zgorevanje, v nekaterih primerih za oboje. Slabo zgorevanje spoznate tudi po temnem dimu. Zgorevanje lahko izboljšate z uporabo primernega goriva, večjim dovodom zraka, povečanjem toplotne moči idr. Boljše zgorevanje boste dosegli tudi s povečanjem sekundarnega zraka, z večjo količino zraka v kurišče, polena za kurjenje pa naložite križno.

V pečeh ne kurite kartona, iverke, pohištva …
Zaradi emisij dimnih plinov za vžig papir ali karton nista primerna. Strokovnjaki odsvetujejo tudi kurjenje prebarvanega lesa, kot so pohištvo, embalaža, iverka, karton idr. Za zakuritev uporabljajte drobna polena, pomagate si lahko tudi z lesno volno. Uporabniki kurilnih naprav morate ob kurjenju poskrbeti za redno vzdrževanje kurilnih naprav, na primer odstranjevanje pepela iz kurišča, poskrbeti za čiste površine za prenos toplote v kurilni napravi in čiste dimovodne naprave.

Redno vzdržujte kurilne naprave
Z dobrim vzdrževanjem kurilnih naprav boste dosegli večjo funkcionalnost, daljšo življenjsko dobo naprave in manjšo porabo goriva. Za manjše kurilne naprave do 150 kW je potreben servis enkrat letno oziroma tako kot priporoča proizvajalec, če vzdrževalna dela opravite sami ali dimnikar, lahko tudi manjkrat. Serviserji običajno zamenjajo ali popravijo rešetke, šamotne vložke in druge poškodovane ali iztrošene dele v kurišču, tesnila vrat, preverijo delovanje varnostnih naprav idr.