Odstotek starejših v Sloveniji se hitro veča, na kar pa se naša družba ne pripravlja ustrezno. Foto: MMC RTV SLO
Odstotek starejših v Sloveniji se hitro veča, na kar pa se naša družba ne pripravlja ustrezno. Foto: MMC RTV SLO
Polna dvorana sodelujočih na posvetu je jasen znak, da se veliko deležnikov zaveda pomena vprašanja starajoče se družbe, vendar pa je na ravni države ukrepanje prepočasno. Foto: MMC RTV Slovenija

Jasno je, da ima Slovenija veliko težavo: mi zelo pozno vstopamo na delovni trg, najpozneje med vsemi državami EU-ja, na drugi strani pa najhitreje izstopamo.

Mojca Gabrijelčič Blenkuš
Milojka Kolar
Ministrica za zdravje Milojka Kolar je poudarila, da mora država vzpostaviti razmere za zdravo in aktivno staranje ter postaviti sistem dolgotrajne oskrbe, naloga posameznika pa je, da od zgodnjega otroštva naprej živi dejavno in zdravo. Foto: BoBo

Vprašanje starajoče družbe postaja vse bolj pereče, država pa se na številna vprašanja, povezana s tem, odziva (pre)počasi, na kar opozarja tudi Bruselj. Na drugem delovnem posvetu projekta Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (AHA - Active and Healthy Aging in Slovenia) pretekli teden je več kot 150 strokovnjakov razpravljalo predvsem o trgu dela in upokojevanju, pripravi na starost, dolgotrajni oskrbi in preventivi padcev oz. izboljševanju fizične pripravljenosti starejših. Cilj projekta AHA je priprava strategije za promocijo zaposljivosti starejših in odlaganja odločitve za pokoj, za aktivno in zdravo staranje za aktivno in zdravo starost ter neodvisno življenje s pomočjo okolja in dolgotrajne oskrbe.

Zakon o dolgotrajni oskrbi
Pomemben korak naprej v prizadevanjih za kakovostno staranje predstavlja zakon o dolgotrajni oskrbi, na katerega čakamo že več let. Vlada naj bi ga vendarle dobila na mizo jeseni. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martine Vuk je delovna skupina, ki pripravlja osnutek zakona, na delu, osnutek naj bi prišel v javnost marca, čez poletje do začetka jeseni naj bi potekala javna razprava, potem pa ga bo dobila na mizo vlada. Sprejet naj bi bil do konca leta.

"Ena izmed bistvenih prioritet ministrstva in vlade je, da bi se zakon pripravil do konca tega leta in da bi vzpostavili ta sistem dolgotrajne oskrbe, na katerega nas opozarja EU, pa tudi sami se zavedamo, da predvsem oskrba na domu, skupnostne storitve niso niti dovolj dobro razvite niti sistemsko podprte, da bi bil dostop omogočen čim širšemu krogu ljudi," je pojasnila Vukova in ob tem dodala, da bo zakon prinesel različne načine oskrbe tistim, ki jo potrebujejo. Večinoma bo šlo za starostnike, vključeni pa bodo tudi invalidi oz. osebe s posebnimi potrebami.

Občine zdaj same odločajo o višini sofinanciranja
Zakon bo prinesel tudi spremembe glede financiranja oskrbe. Zdaj namreč velja, da je oskrba na domu financirana od občin, ki same odločajo, v kolikšnem deležu bodo to pomoč financirale. Ponekod jo v celoti, ponekod ne. "Po novem bodo vse storitve celovito sofinancirane, ni nujno, da bodo 100-odstotno, bodo pa sofinancirane iz različnih virov, ker ne želimo obremeniti prebivalstva, torej uporabnikov." Kot še dodaja Vukova, je jasno, da sredstev glede na zdajšnjo razporeditev ni dovolj, zato iščejo nove vire. Kot tak mogoč vir se kaže preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer tako, da bi bil potem en delež teh sredstev namenjen za dolgotrajno oskrbo. "V zvezi s tem smo že dosegli dogovor z ministrico za zdravje, tako da računamo, da se bodo te stvari v prihodnjih šestih mesecih razrešile," je še dejala Vukova.

Za kakovostno preživljanje starejših let
Kot poudarja vodja projekta AHA Mojca Gabrijelčič Blenkuš, si želijo, da bi ustvarjali razmere, da bi se lahko ljudje aktivno in zdravo starali ter predvsem kakovostno preživljali starejša leta. "Da bi jim družba omogočila pogoje, v katerih bi ustvarjali tretjo kariero tako, da bi koristili ne samo sebi, temveč tudi družbi na splošno. Potenciali starejših so veliki, a neizkoriščeni." Ob tem kot pomembno dejstvo navaja analizo različnih področij, med drugim so pogledali tudi, kako imajo to področje urejeno v tujini in kateri so primeri dobre prakse, predvsem pa je pomembna realna slika domačega stanja.

"Ravno v teh pogovorih s številnimi ljudmi smo zaznali težave drugače, pravilneje, in bomo verjetno lahko našli ustreznejše in uresničljive rešitve za strategijo," je optimistična. Veselilo bi jih, če bi se v pogovore intenzivneje vključilo še gospodarstvo, medtem ko so glede sodelovanja s sindikati zadovoljni. "Jasno je, da ima Slovenija veliko težavo: mi zelo pozno vstopamo na delovni trg, najpozneje med vsemi državami EU-ja, na drugi strani pa najhitreje izstopamo," pravi Blenkuševa.

Praksa v tujini kaže, da imajo države, v katerih delavci zgodaj vstopajo na trg dela in z njega izstopajo pozno, manj brezposelnosti. Delajo tako z mlajšimi kot starejšimi, uvajajo različne sheme, kot so mentorske, prilagajajo delovne razmere starejšim, poskušajo iskati pozitivne vidike starejšega delavca, skratka, predvsem dobro delovno okolje je tisto, ki ga lahko ustvarijo v delovni organizaciji in z večjim razumevanjem tega lahko delodajalec bistveno več dobi od starejšega delavca.

"Starejši delavec je zdravo sidrišče s svojim znanjem, izkušnjami, ki lahko z mladim, ki prihaja, uspešno sodeluje. Ravno tukaj lahko starejši, ki ni več toliko sposoben delati, mogoče ne zmore 8 ur delati v takem tempu, s fleksibilnim odhajanjem s trga dela, s fleksibilnim delom ali pa z mentorsko shemo prispeva veliko," navaja nekatere mogoče oblike. Pomemben vidik je tudi to, da imajo tako starejši delavci bolj urejen svoj socialni položaj: še vedno imajo svoj prihodek, hkrati pa se tako začnejo lažje prilagajati na čas upokojitve, ki prinese tudi nižje prihodke. "V Sloveniji se pogosto dogaja, da se starejši, ko gredo v pokoj, pogosto spoprijemajo s pravo revščino. Če pa v zadnjem delu njegove kariere ustvariš zanje prijaznejše delovne razmere, se lahko temu izogneš."

Božidar Voljč, z Inštituta Emonicum, je poudaril, da je eno izmed glavnih splošnih priporočil usmerjeno v prizadevanje, da bi starejši čim dlje dejavno in zdravo živeli v domačih okoljih. Primerjava z drugimi državami kaže, da imajo nekatere že nacionalne dokumente o strategiji glede starejših. V Nemčiji so, recimo, pripravili različna priporočila, ki veljajo za življenje starejših v domačem okolju, in priporočila, ki veljajo za življenje v domovih za starejše.

Po njegovih besedah tudi v Sloveniji že obstajajo dobri primeri prakse izboljšanja kakovosti življenja starejših, pri čemer je izpostavil pilotni projekt v DSO-ju Tabor Ljubljana in DOSOR-ju v Radencih, kjer izvajajo razgibavanje v domu starejših. "V letu 2055 bo v Sloveniji 30,1 odstotka starejših od 65 let, pri čemer bo 38,8 odstotka starejših od 80 let. Geriatrični sindromi (padci, demenca, polimorbidnost in drugi) nas bodo torej spremljali kot zelo pomembno področje in z njimi se bomo morali ukvarjati," je opomnil.

"Treba je izkoristiti tudi možnosti v lokalnih okoljih, ki so zanemarjeni in bi se jih dalo povezati. Preventivnih praks je danes največ na inštitutih, fakultetah, a treba jih je pospremiti tja, kamor spadajo: med ljudi, samo tako jih lahko tudi uresničimo," je še poudaril Voljč.

Brez medsektorskega sodelovanja ne bo šlo
Po besedah direktorja NIJZ-ja Ivana Eržena je za celovit pristop k položaju starejših potrebno povezovanje različnih sektorjev. "V dolgoživi družbi je pomemben cilj vzpostavitev možnosti za zdravo in aktivno življenje. Dobro medsektorsko sodelovanje je predpogoj, da to dosežemo," je dejal Eržen. Nacionalni inštitut za javno zdravje koordinira projekt, v njem pa kot partnerji sodelujejo še Inštitut za ekonomska raziskovanja, Inštitut Emonicum, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Inštitut RS za socialno varstvo, Zveza društev upokojencev Slovenije in EuroHealthNet. Projekt AHA po njegovem mnenju pomeni pomemben korak pri povezovanju strokovnjakov, ki se ukvarjajo z izzivi, povezanimi s staranjem družbe. Omenjeni projekt, ki ga financira Evropska komisija, sofinancirata pa ga ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ministrstvo za zdravje, traja od 1. marca 2013, končal pa se bo 28. februarja 2016.

Jasno je, da ima Slovenija veliko težavo: mi zelo pozno vstopamo na delovni trg, najpozneje med vsemi državami EU-ja, na drugi strani pa najhitreje izstopamo.

Mojca Gabrijelčič Blenkuš