Prenovljena Plečnikova hiša, ujeta na knjižne strani in filmski trak
Od prenove si je hišo ogledalo 4.000 ljudi
Objavljeno: 26. januar 2016 ob 14:51,
zadnji poseg: 26. januar 2016 ob 15:45
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Plečnikova hiša
Plečnikova hiša je vrata za javnost zaprla septembra 2013 - in jih ponovno odprla dve leti pozneje -, v resnici pa so se prvi koraki obnove začeli že pred osmimi leti. Foto: MMC / Miloš Ojdanić
Plečnikova hiša
V sobici, kjer je Plečnik sprejemal goste, se nahaja tudi kipec zmaja, ki je plaketa častnega meščana. Arhitekt jo je dobil leta 1939 - in jo tudi sam oblikoval. Foto: BoBo

Jeseni je v Trnovem svoja vrata odprla prenovljena Plečnikova hiša in prav prenova prostorov je glavna tema knjige Hiša Plečnik, dostopne v slovenščini in angleščini, ter dokumentarnega filma Okna naj bodo bela, bela, čista, ki je delo Toneta Stojka.

Po besedah direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) Blaža Peršina tako knjiga kot dokumentarni film pričata o tem, kakšna prizadevanja so bila vložena v prenovo Plečnikove hiše, kako subtilno je bila izvedena, ter o tem, kako izjemni so končni rezultati. Predstavitev pa je potekala v centru za raziskovanje dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki je tudi sicer namenjen dogodkom, posvečenim njegovemu življenju in delu.

Prihodnje leto, ko bo minilo 60 let od Plečnikove smrti, si po besedah Peršina želijo še večje promocije Plečnikovih del, predvsem in situ po Ljubljani.

Življenjepis Plečnikove hiše
Poleg prenove je v knjigi z bogatim fotografskim gradivom vseskozi v ospredju tudi duh Plečnika. Uredila jo je Mojca Ferle, sodelovali pa so strokovnjaki iz institucij, ki so bedele nad prenovo - Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorskega centra, arhitekturnega biroja ARREA in MGML-ja. Delo je oblikoval Bojan Lazarevič.

Knjiga, ki bo v prihodnje predvidoma dostopna tudi v nemščini in italijanščini, je razdeljena na dva dela. V prvi, strokovni del je svoje izsledke v sedem člankov združilo 18 avtorjev. Ti so se med drugim dotaknili dolge poti do začetka fizične prenove hiše ter postopkov konserviranja in restavriranja. Ferletova je dejala, da ta del prinaša "podroben življenjepis Plečnikove hiše, opremljen s strokovnim komentarjem".


Veliki arhitekt osebno

Drugi del knjige se posveča Plečniku osebno. Med drugim vključuje mojstrov psihološki portret, nastal na podlagi analize njegovih pisem, spominske zapise ljudi, ki so Plečnika srečevali v zadnjih letih njegovega življenja, ter pričevanje o prijateljstvu med Plečnikom in Franom Saleškim Finžgarjem. Vključuje tudi prvič objavljene zasebne fotografije, ki po besedah Ferletove pričajo, da je bil Plečnik tudi iskriv in razigran. Matevž Paternoster je katalog dopolnil s serijo fotografij, ki prinašajo vpogled v prenovljeno Plečnikovo hišo.

Dokumentarni film Okna naj bodo bela, bela, čista je delo videasta in fotografa Tone Stojko ob pomoči Simona Stojka Falka, vključuje pa glasbo Milka Lazarja. Poleg dokumentarnega gradiva o prenovi Plečnikove hiše vključuje tudi intervjuje s številnimi akterji, ki so pripomogli k njeni današnji podobi.

In Plečnikov stadion?
Janez Koželj, arhitekt in ljubljanski podžupan, je prenovo označil za "obredno dejanje", saj je bilo treba raziskati celotno zgradbo in vsak predmet v njej ter nato vse ponovno sestaviti, tako da je v stvareh še vedno čutiti Plečnikov duh, hkrati pa temu dodati duh sedanjosti. Pohvalil je vse sodelujoče, ki sta jih pri svojem delu gnali želja po raziskovanju in težnja k popolnosti. Na podlagi uspešne prenove hiše, ki je bila v zelo slabem stanju, bi bilo mogoče prenoviti tudi Plečnikov stadion, meni Koželj.

P. G.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
ennui
# 27.01.2016 ob 08:37
Super katalog, pa še drag ni. ;)