Vendar se najprej posvetimo enoznačnim in nespornim številkam te institucije, ki so jo v prestolnici Washingtonu svečano odprli v petek. Razstavni prostori Museum of the Bible, ki zavzema vseh osem nadstropij opečnate zgradbe - ki je zgolj nekoliko manjša od Vatikanskih muzejev -, se raztezajo na obsežnih 131 tisoč kvadratnih metrih.

Glavni vhod je z leve in desne strani obdan z ogromnima, dobrih 12 metrov visokima bronastima ploščama, na katerih je latinska različica besedila zgodbe o nastanku sveta iz Geneze, vzeta iz Gutenbergove Biblije. Na vrhu zgradbe je steklena struktura, ki spominja na zvitek Tore. 500 milijonov dolarjev (okoli 424 milijonov evrov) vreden muzej je financiran izključno z zasebnimi sredstvi, torej povsem brez vladnega financiranja, prav tako pa ne bodo zaračunavali vstopnine, so pa zaželeni prispevki v znesku 15 dolarjev.

Kupovanje dragocene, vendar ukradene dediščine
Vodja uprave muzeja in glavni finančni podpornik muzeja je konservativni evangeličan Steve Green, sicer ustanovitelj in predsednik ameriške trgovinske družbe za prodajo umetnin in okrasnih predmetov Hobby Lobby. Green je v preteklem desetletju pridobil neskromnih 40 tisoč bibličnih predmetov, vključno s tisočimi nezakonito pridobljenimi z Bližnjega vzhoda. Med spornimi predmeti so predvsem plošče s klinopisi in glinene bule.

Tako se je pred leti znašel pod drobnogledom pravosodja, saj so ga zalotili, da je prek podjetja kupil okoli 5.500 ukradenih kosov za skupaj 1,6 milijona dolarjev, ki so izvirali iz Iraka. Na sedež podjetja v Oklahomi so dotične predmete tovorili prek Združenih arabskih emiratov in Izraela. Težava je bila v tem, da so goljufali pri dokumentaciji, ki je navajala, da gre za keramične ploščice iz Turčije in Izraela, vredne zgolj 300 dolarjev.

Kraja, ena izmed desetih božjih zapovedi
Vodstvo podjetja Hobby Lobby je priznalo svoje sodelovanje pri preprodaji teh ukradenih arheoloških najdb, ki jih je nato moralo vrniti in plačati kazen v znesku treh milijonov dolarjev. Kljub temu pa so v podjetju trdili, da so bili zavedeni in da nikakor niso zavestno kupovali nezakonitih starin. Green je takrat dejal še, da jih je pri Hobby Lobbyju ta izkušnja naučila marsikaj in da si bodo prizadevali storiti "vse, da bi podprli ohranitev predmetov, ki bodo pomagali osvetliti in poglobiti naše razumevanje te čudovite knjige". Govora je seveda o Bibliji, v kateri ena izmed desetih božjih zapovedi govori proti kraji.

Nadalje pa Green spada tudi med vplivne konservativne osebnosti ameriške politične sfere. Hobby Lobby je namreč leta 2014 na vrhovnem sodišču doseglo zmago proti zdravstveni reformi tedanjega predsednika ZDA Baracka Obame. Lastniki podjetja so namreč zahtevali oprostitev plačevanja stroškov kontracepcije zaposlenim v okviru zdravstvenega zavarovanja, pri čemer so se sklicevali na svojo vero, ki jim prepoveduje podporo kontracepciji. Ugoditev njihovi zahtevi pa je sledila v imenu verskih svoboščin.

Distanciranje od goreče religioznosti
Predsednik muzeja Cary Summers je na tiskovni konferenci v prejšnjem mesecu institucijo distanciral od Greenovega gorečega evangelizma. Muzej je opisal kot nesektaški in kot tako rekoč velik dežnik za raznolike biblične tradicije – v nasprotju s slogani institucije, ki je predhodno zahtevala pisne izjave o veri od svojih sodelavcev.

"Muzej bo vključeval veliko veroizpovedi, ki imajo Biblijo za svojo," je dejal Summers in obljubil "kulturno in cerkveno raznolikost". V muzeju bodo na ogled tudi podobe zgodovinskih osebnosti, ki niso del konservativne politike, kakršno goji Hobby Lobby. Tako je mogoče videti upodobitve južnoafriškega anglikanskega duhovnika, nadškofa, borca proti apartheidu in dobitnika Nobelove nagrade za mir Desmonda Tutuja in Dorothy Day, levičarske soustanoviteljice katoliškega delavskega gibanja.

Muzej je z namenom natančne preučitve izvora in načina pridobitve razstavljenih predmetov najel priznanega umetniškega odvetnika Thomasa Klina. "Nimamo želje imeti velike zbirke ali izvajati agresivnih prevzemov," je poudaril Summers, s čimer je izrazil še eno ločitev od Greenove usmeritve. Na tiskovni konferenci sta Summers in direktor muzejskih zbirk David Trobisch pozornost namenila predvsem temam, kot so podeljevanje štipendij za preučevanje mrtvomorskih spiskov, zgodovine Tore in ponaredkov.

Sprehod skozi Biblijo kot izlet v Disneyland
Podeljevanje štipendij je ena izmed izstopajočih značilnosti muzeja, katerega notranjost je urejena tako rekoč v slogu Disneylanda. V tretjem nadstropju se tako razteza galerija, imenovana Svet Jezusa iz Nazareta, v kateri je rekonstrukcija iz kamna zgrajene vasi v Galileji, ki vključuje sinagogo, lonce z zasajeno zelenjavo in zvoke ovac. Tovrstna ureditev spominja na številne religijske in zgodovinske parke po ZDA.

Ciljno občinstvo muzeja je poleg 25 odstotkov Američanov, ki se opredeljujejo za evangeličanske kristjane, tudi sekularno občinstvo. "Biblija je kulturni predmet, ki ga je treba vrniti v javno sfero," je dejal vodja zbirk Trobisch, sicer strokovnjak za Novo zavezo. Ob tem pa je napovedal še načrtovano širitev muzeja v London in Berlin, še poroča Art Newspaper.