Jože Tisnikar (1928-1998). Foto: KGLU
Jože Tisnikar (1928-1998). Foto: KGLU
Jože Tisnikar: Avtoportret
Slikar Jože Tisnikar je eden najbolj prepoznavnih slikarjev v slovenski umetnosti 20. stoletja. Njegova dela uvrščajo v kategorijo ekspresivne izraznosti, ta je opredeljena z eksistencialistično estetiko. Tukaj je na avtoportretu iz leta 1977. Foto: Tomo Jeseničnik

S temi besedami so v Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) v Slovenj Gradcu opisali delo koroškega likovnega ustvarjalca Jožeta Tisnikarja, ki je umrl pred dvema desetletjema in bi 26. februarja dopolnil 90 let.

Mož s krokarjem in značilna zelena koprena
Tisnikar, ki mu je družbo delal njegov krokar, je kot likovni umetnik samouk ustvaril izjemen opus risb, slik in grafik, katerih del danes hranijo v KGLU-ju. V galeriji so ob 90. obletnici umetnikovega rojstva zapisali še, da je smrt v njegovi ustvarjalnosti dobila osrednje mesto in značilno podobo, ujeto v "tisnikarjevsko" zeleno kopreno.

Okoliščini, ki sta zaznamovali njegovo samoniklo umetniško pot, sta bili predvsem revščina v otroštvu in delo obdukcijskega pomočnika v prosekturi slovenjgraške bolnišnice.

Ekspresivna deformiranost upodobljenega
V Mislinji rojenemu umetniku je bila prosektura bolnišnice v Slovenj Gradcu, kjer je delal do leta 1983, hkrati atelje. V tehniki oljne tempere je slikal motive iz prosekture z značilnim simbolnim sporočilom, bolnišnične motive z grotesknimi karnevali, motive alkoholnih delirijev, tesnobne prizore iz gostiln, simbolične procesije, živali, med katerimi ob netopirjih, miših, podganah, konjih, mačkah, čričkih, izstopa simbolni vran oziroma krokar.

Značilna je ekspresivna deformiranost predstavljenih predmetov in figur, v navezi z motivi iz prosekture se je izoblikovala specifična zelena barva.

V Galeriji Medija v Zagorju, kjer so že 8. februarja odprli spominsko razstavo del Jožeta Tisnikarja, bo v četrtek, 1. marca, okrogla miza o njem, na kateri bodo sodelovali Milena Zlatar ter zbiratelja Alojz Ovsenik in Samo Rančigaj.

Prehod k lahkotnejši motiviki
Njegova motivika je po letu 1983 je postala lahkotnejša, smrtno grozo je omilil v meditativnost. Zasnoval je tudi lutke Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico (1986), scenografijo za dramo Singer v Shakespearjevem gledališču v Londonu (1989) in izdelal sitotiske v bibliofilski izdaji pesmi Daneta Zajca Krokar (1997). Leta 1970 je prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo.

Letos tudi okrogla obletnica smrti
Jože Tisnikar je umrl 30. oktobra 1998, kar pomeni, da letos mineva tudi 20 let od njegove smrti. Po tem je tedanja direktorica galerije Milena Zlatar zasnovala zbirko Hommage Tisnikarju, ki poleg Tisnikarjevih vključuje dela slovenskih in tujih avtorjev, ki so bodisi neposredno nastala kot poklon slikarju bodisi so se v zbirko uvrstila kot poetičen dialog s Tisnikarjem. V zbirko so vključeni tudi fotografski portreti Dragiše Modrinjaka in Tihomirja Pinterja iz različnih obdobij.