Čilska režiserka Maite Alberdi v Času za čaj predstavlja krog babičinih prijateljic, ki se že 60 let srečujejo enkrat mesečno in poklepetajo o vsem, kar se jim dogaja. Foto: Festival dokumentarnega filma
Čilska režiserka Maite Alberdi v Času za čaj predstavlja krog babičinih prijateljic, ki se že 60 let srečujejo enkrat mesečno in poklepetajo o vsem, kar se jim dogaja. Foto: Festival dokumentarnega filma
Ples z Marijo je režiral slovenski režiser Ivan Gergolet. Foto: Festival dokumentarnega filma

Program festivala je razdeljen v pet sklopov: tekmovalnega, aktualnega (družbeno-kritičnega), tretji sklop se imenuje intimni in globalni portreti, četrti miti, ikone in mediji, zadnji sklop pa je namenjen političnim filmom iz 60. let prejšnjega stoletja. Projekcije filmov in spremljevalne dejavnosti bodo potekale v Cankarjevem domu, Slovenski kinoteki in Kinodvoru.

Ples z Marijo, ki je tudi otvoritveni film festivala, je nastal v italijansko-slovensko-argentinski koprodukciji, pod režijo pa se je podpisal Ivan Gergolet. Gre za poklon danes 90-letni argentinski učiteljici plesa Marii Fux, ki v svojem studiu v Buenos Airesu sprejema učence z vsega sveta. "V teh treh letih sem se lahko Marii kar precej približal, saj sem imel dovolj časa. Želel sem si spoznati njen svet. Film ni zgolj biografija, pravzaprav je niti nisem kaj dosti raziskoval, zanimale so me zgodbe iz studia. V filmu spoznamo Mario in njene učence ter kako lahko ples spremeni njihovo življenje. Vsak govori svojo osebno zgodbo, ki jo z vstopom v studio nekako obdela, a to je že delo Marie, ki omogoči spremembo," je o filmu dejal Gergolet.

Čilska režiserka Maite Alberdi v Času za čaj predstavlja krog babičinih prijateljic, ki se že 60 let srečujejo enkrat mesečno in poklepetajo o vsem, kar se jim dogaja. Približno ducat punc se je vse od mature konec petdesetih let 20. stoletja redno srečevalo enkrat na mesec, vedno ob čaju in sladkih prigrizkih, vedno v stanovanju druge izmed njih. Ko se je Alberdijeva odločila posneti ta ritual, so se dobivale že šestdeset let. Število klepetavih prijateljic se je v teh letih skrčilo na pol ducata, toda te postarane gospe so še vedno iskrive in igrive prijateljice in sogovornice, malo opravljive in predvsem konservativne predstavnice meščanstva, ki nikoli ne zamudijo priložnosti razpravljati o (po večini) mrtvih možeh in nekdanjih ljubimcih. Projekciji filma bosta v četrtek, 12. marca, ob 17. uri v Kosovelovi dvorani in v nedeljo, 15. marca, ob 17.15 v Kosovelovi dvorani.

Madžarski film Tok ljubezni pa predstavlja zgodbo majhne madžarsko govoreče skupnosti sredi Transilvanije, v kateri živijo pretežno sedemdeset in več let stari kmetje, ki pa ne dovolijo, da bi jih leta prikrajšala za užitke življenja - ali vsaj za pogovore o užitkih, npr. spolnosti. Feri, denimo, še vedno osvaja vseh petindvajset vaških vdov, čeprav meni, da so le tri ali štiri vredne truda. Ženske neverjetno iskreno in brez zadržkov pripovedujejo o mladostnih ljubezenskih avanturah ter so pripravljene celo rekonstruirati nekatera veseljaštva po travnikih in senu. To ni le portret bukolične vaške idile, temveč tudi potrditev vodila o "večno mladih po srcu". Film bo na sporedu v ponedeljek, 16. marca, v Kinodvoru ob 19. uri, in torek, 17. marca, ob 20. uri v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu.

Z vstopnico za kateri koli film na festivalu se lahko na dan projekcije dve uri pred projekcijo in dve uri po njej brezplačno peljete z avtobusom javnega mestnega prometa.