Jurij Gagarin (1934-1968). Foto: BoBo/Žiga Živulović Jr.
Jurij Gagarin (1934-1968). Foto: BoBo/Žiga Živulović Jr.
Ksevt
Zbrane goste so med drugim pozdravili predsednik državnega sveta Mitja Bervar, ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev in guvernerka Vladimirske regije Svetlana Orlova, ki so izpostavili pomen sodelovanja med obema narodoma. Foto: BoBo/Žiga Živulović Jr.
Dragan Živadinov
"Skozi vsa ta leta smo lahko opazovali, kako se pionirji vesoljske znanosti uveljavljajo tudi v naši resničnosti," je dejal Živadinov in spomnil na dejstvo, da je Generalna skupščina OZN-a pred leti 12. april razglasila za mednarodni dan vesoljskih poletov s človeško posadko. Foto: BoBo/Žiga Živulović Jr.
Doprsni kip Gagarina v Vitanju

Valerij Tokarev.

V Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) v Vitanju so na predvečer mednarodnega dneva vesoljskih poletov s človeško posadko slovesno odkrili doprsni kip kozmonavtu Juriju Gagarinu. Ta se je za vedno zapisal v zgodovino 12. aprila 1961 kot prvi človek, ki je poletel v vesolje.

Slovesnosti se je udeležil torej tudi Valerij Tokarev, ki je v 90. letih prejšnjega stoletja testiral in letel z vesoljskim plovilom buran v Gagarinovem kozmonavtskem vadbenem centru. Ruski heroj je v slovesnem nagovoru med drugim omenil, da se sam po službeni in človeški dolžnosti še danes večkrat sreča z Gagarinovo ženo Valentino, preprosto in skromno rusko žensko, kakršen je bil tudi Gagarin sam.

Konstelacija šopka vesoljskih obletnic
Dragan Živadinov, idejni oče Ksevta, je spomnil, da je minilo 35 let, odkar so postgravitacijski umetniki v slovenski in mednarodni skupnosti začetnika vesoljske znanosti Hermana Potočnika - Noordunga naredili za vidnega, skoraj dve desetletji pa od takrat, ko sodelujejo z Gagarinovim središčem za usposabljanje kozmonavtov v ruskem Zvezdnem mestu. Kmalu bo tudi pet let od odprtja edinstvenega objekta v Vitanju.

"Skozi vsa ta leta smo lahko opazovali, kako se pionirji vesoljske znanosti uveljavljajo tudi v naši resničnosti," je dejal Živadinov in spomnil na dejstvo, da je Generalna skupščina OZN-a pred leti 12. april razglasila za mednarodni dan vesoljskih poletov s človeško posadko. S tem pa potrdila pomemben prispevek vesoljske znanosti in tehnologije pri doseganju ciljev veličastnega človeškega napora, je poudaril Živadinov.

Po njegovem mnenju se je mednarodna skupnost s tem zavezala, da bo vesolje v celoti posvetila miroljubnim namenom. Eden takih primerov je tudi vitanjski Ksevt, kjer s kulturalizacijo vesolja, kozmifikacijo umetnosti in humanističnimi znanostmi skušajo širiti prakse in refleksije v realnem vesolju.

Doprsni kip Jurija Gagarina, ki so ga postavili v Ksevtu, je ustvaril kipar Leonov, sicer pa ima ta umetnina več odlitkov. Prav takšen je od aprila lani postavljen v muzeju National Air and Space v Washingtonu, ena izmed izvedb pa bo odslej stala tudi v Vitanju.

Rojstno mesto, vojaška akademija in krater
Leta 1934 rojeni Jurij Aleksejevič Gagarin je bil ruski častnik, vojaški pilot, kozmonavt, novinar in heroj Sovjetske zveze. 12. aprila 1961 se je iz kozmodroma Bajkonur v do takrat neznano podal z vesoljsko ladjo Vostok. V skladu z načrtom je 108 minut po izstrelitvi s padalom pristal blizu mesta Engels, s čimer je bil prvi vesoljski polet s posadko v zgodovini človeštva končan.

V njegovo čast so njegovo rojstno mesto Gžatsk preimenovali v Gagarin, po njem se imenuje tudi vojaška akademija v mestu Monino pri Moskvi. Tudi eden večjih kraterjev na Luni - s premerom kar 250 kilometrov - se imenuje Gagarin.

Jurij Gagarin je umrl 27. marca 1968 med opravljanjem testnega poleta v težkih vremenskih razmerah. Njegovo letalo je strmoglavilo v gozd in se razbilo blizu vasi Novoselovo.

Doprsni kip Gagarina v Vitanju