Pri spregatvi glagola zadeti je prišlo do vpliva glagola zadati. Foto: MMC RTV SLO
Pri spregatvi glagola zadeti je prišlo do vpliva glagola zadati. Foto: MMC RTV SLO
Napaka se prenaša tudi h glagolu s predpono. Foto: MMC RTV SLO
Pri glagolu vzeti je na velelnik vplivala kar sedanjiška osnova. Foto: MMC RTV SLO
Zelo pogosto zamenjujemo pridevnika številen in številčen. Foto: MMC RTV SLO

Klinsmann in jaz sva dober trio. Mislim, kvartet.

To je le nekaj simpatičnih izjav, ki jih pripisujejo nogometašem. Jezik se vsem kdaj zapleta in zabavno bi bilo, če bi mimogrede nastajale smešne metafore ali celo nove besede. A včasih se pojavita po dve nekako podobni besedi, mi pa ne vemo, katero izmed njiju izbrati.

Ali Tavares gol zadane ali zadene? Rečete prijatelju, naj še eno pijačo vzame ali vzeme? Nas kakšna stvar prizadene ali prizadane? Danes bomo pogledali besede, ki so si podobne, a niso niti iste niti enake.

Tavares vedno zadene
Če mislimo na žogo, ki jo nogometaš spravi v gol, potem gol lahko le zadene. Tudi na srečelovu zadenemo, saj beseda zadane v knjižni slovenščini v vlogi glagola ne obstaja. Lahko pa Matija komu zada bolečino ali udarec, lahko si tudi zada cilj, da bo vsak teden splezal na Nanos. Gre za dva glagola z različnimi pomeni: zadati in zadeti.

Zadati
Glagol zadati ima, kot vidimo iz zgornjih primerov, dva pomena, a le en sklanjatveni vzorec: zadam (in ne zadanem), zadaš, zada, zadamo, zada(s)te, zadajo. Prvi pomen je povzročiti kaj neprijetnega ali slabega (pretepač je žrtvi zadal rane), drugi pa je dati oziroma naložiti komu kaj (zadal si je nalogo, da bo vsak teden obiskal en vrh), kar lahko nevtralneje izrazimo prav z glagoli dati, postaviti, določiti npr. cilj. Iz glagola zadati pa lahko tvorimo deležnik (glagolska oblika, ki jo uporabljamo kot pridevnik): zadane udarce je dobro prestal.

Če je Tavaresov gol tudi "rana", ki jo komu zada, potem lahko nogometaš nasprotniku zada gol, še huje pa je, če ga zada svoji ekipi. Tako ji zada (in ne zadane) škodo ali puščico v srce.

Zadeti
Gol zadenemo, saj govorimo o zadetku. Oblike glagola zadeti so: zadenem, zadeneš, zadene, zadenemo, zadenete, zadenejo. Torej vsak dan zadenem gol, zadenem tudi z glavo ob zid, Ana vedno zadene koš za smeti, ko vanj meče papirčke, Leon pa z opisi dobro zadene ljudi in njihove značilnosti.

Prizadeti
Lahko koga prizadanem ali prizadenem? Na prvi pogled je glagol prizadeti pomensko morda bolj povezan z glagolom zadati, saj gre pri prizadeti (koga ali kaj) za povzročanje bolečine, škode ali težav, podobno kot komu zadamo kaj neprijetnega. A glagol prizadeti spregamo po vzorcu: prizadenem (in ne prizadanem), prizadeneš, prizadene, prizadenemo, prizadenete, prizadenejo, torej kot zadenem, zadeneš, zadene ...

Poved Vsak gol, ki ga zadane nagometaš, jim zadene velik udarec, misel na zadnjo tekmo pa še danes prizadane popravimo tako: Vsak gol, ki ga zadene nogometaš, jim zada velik udarec, misel na zadnjo tekmo pa še danes prizadene.

Številčen in številen
Številčni obiskovalci so se udeležili tekme, ki je bila številno omejena. Vas v povedi kaj zmoti? Obiskovalci bi morda bili številčni, če bi bil vsak oblečen v kakšno številko. Sicer pa številčna ne more biti oseba, ampak kakšna stvar, prikaz ali pojav, ki se nanaša na števila ali številke. Številčen je lahko prikaz obiska kakšnega dogodka, ki ga npr. prikažemo s tabelo ali grafom, številčne so kode, ki jih uporabljamo na bankomatu (sestavljajo jih številke), takšne so lahko tudi oznake na vratih (in ne npr. črkovne), številčna je lahko tudi razlika med dvema skupinama oseb, saj jih je v eni trikrat več kot v drugi.

Drugače je z besedo številen, ki se nanaša na veliko število oseb ali stvari. Omejitve so lahko številne, če jih je veliko, če pa je dogodek omejen na določeno število obiskovalcev, je številčno omejen. Poved bi se morala glasiti: Številni obiskovalci so se udeležili tekme, ki je bila številčno omejena.

Vzami ali vzemi štiri karte
Ko greste v kino, vzamete ali vzemete karte? Ko ponudite pijačo, rečete gostu, naj jo vzame ali vzeme? Glagol vzeti je še eden, pri katerem se radi pomešata črki a in e. Če govorimo v povedniku, izberem črko a: vzamem, vzameš, vzame, vzamemo, vzamete, vzamejo. Če komu velim, zapišem črko e: vzemi, vzemita, vzemite.

Vedno vzamem karte jaz, vzami jih tokrat ti. − No, pa jih vzamiva še midva. Pravilno se povedi glasita: Vedno vzamem karte jaz, vzemi jih tokrat ti. – No, pa jih vzemiva še midva.

Če ponovimo: Tavares vzame žogo, zadene gol, zada šok, prizadene nasprotnika, razveseli številne gledalce in spremeni številčni zapis na robu ekrana.