"Sarkofag iz črnega granita je eden največjih, najdenih v Aleksandriji, saj v dolžino meri 265, v višino 185 in v širino 165 centimetrov," je sporočil Mostafa Vaziri, vodja egiptovskega vrhovnega sveta za starine. Foto: Egiptovsko ministrstvo za starine
V notranjosti grobnice so ob sarkofagu našli še iz alabastra izdelan doprsni kip, ki bi lahko upodabljal posameznika, pokopanega tam. Skulptura je precej poškodovana, saj je izdelana iz alabastra, mehke in nekoliko prosojne kamnine, primerne za izdelovanje okrasnih predmetov. Foto: Egiptovsko ministrstvo za starine

"Sarkofag iz črnega granita je eden največjih, najdenih v Aleksandriji, saj v dolžino meri 265, v višino 185 in v širino 165 centimetrov," je sporočil Mostafa Vaziri, vodja egiptovskega vrhovnega sveta za starine (Supreme Council of Antiquities - SCA). Vendar po njegovih besedah "strokovnjaki še niso ugotovili, komu pripada grobnica", v kateri je sarkofag, še poroča portal Gulf News.

Najverjetneje upodobitev lastnika grobnice
So pa v njeni notranjosti ob sarkofagu našli še doprsni kip, ki bi lahko upodabljal posameznika, pokopanega tam. Skulptura je precej poškodovana, saj je izdelana iz alabastra, mehke in nekoliko prosojne kamnine, primerne za izdelovanje okrasnih predmetov.

Notranjost ni videla svetlobe vse od antike
V izjavi za javnost je vodja urada za egiptovske starine Ajman Ašmavi dejal, da so na grobnico naleteli na globini petih metrov pod zemljo. Kot zanimivost pa je poudaril, da je plast malte med pokrovom in glavnim delom sarkofaga nedotaknjena, kar kaže na dejstvo, da njegova notranjost vse od antike ni videla dnevne svetlobe.

Na grobnico so pravzaprav naleteli po namestitvi senzorjev v aleksandrijski soseski Sidi Gaber, in sicer na zemljišču, ki je v zasebni lasti. Namestitev senzorjev je v Egiptu določena z zakonom, preden se na tamkajšnjih tleh lotijo polaganja temeljev za kakršno koli novogradnjo – seveda zaradi možnosti arheoloških najdb, preden začnejo gradbena dela.

Okoli dve tisočletji stara najdba
Da sarkofag izvira iz obdobja ptolemajske vladavine, so strokovnjaki za zdaj ocenili glede na njegov videz. Ptolemajska dinastija – makedonska grška vladarska rodbina, ki se jo kdaj navaja tudi kot Lagidi – je vladala torej v helenističnem obdobju starega Egipta, in sicer od leta 305 do rimske okupacije v letu 30 pred našim štetjem, kar pomeni, da naj bi šlo za okoli dve tisočletji staro najdbo.