Skupina Dolenjskih ustvarjalcev v kamnu je v pol leta iz šestih ton kamenja izdelala kamniti jantarni prestol z izklesano jantarno jagodo, ovalno mizo in dve kamniti klopi. Foto: MMC RTV SLO
Skupina Dolenjskih ustvarjalcev v kamnu je v pol leta iz šestih ton kamenja izdelala kamniti jantarni prestol z izklesano jantarno jagodo, ovalno mizo in dve kamniti klopi. Foto: MMC RTV SLO

V pol leta so iz šestih ton kamenja izdelali kamniti jantarni prestol z izklesano jantarno jagodo, ovalno mizo in dve kamniti klopi.

Izdelke so postavili v bližini avtobusne postaje v Novem mestu, kjer bodo obiskovalci lahko posedeli in si, kot so dejali ustvarjalci, nabrali pozitivne energije, ki je značilna za jantar in kamen. Pogovarjali smo se z Jožico Škof, ki je skupaj z možem Rudijem in Stanetom Jakopinom projekt Jantarni zapis v kamnu tudi zasnovala. Pri ustvarjanju omizja je sodelovalo deset članov skupine Dolenjskih ustvarjalcev v kamnu iz Novega mesta in okolice, ki so se povezali tudi z ljubitelji ustvarjanja v kamnu iz Ljubljane. "Že pred novim letom smo prišli ob otvoritvi razstave jantarja v Dolenjskem muzeju na idejo, da bi povezali kamen in jantar, saj imata oba materiala tudi posebno energijo. Jantar naj bi zdravil, preprečeval nesrečo, vračal ljubezen in celo poskrbel za srečo in bogastvo. Eden izmed naših članov je raziskal simbole na jantarni jagodi, najdeni v Novem mestu, ki pomenijo mir v sebi – mir z ljudmi, kar je zelo lepo sporočilo," je pojasnila Škofova.

V približno pol leta klesanja in brušenja v Zagradu pri Škocjanu, kjer je imela skupina ustvarjalcev delavnice, so nastali prestol, miza in dve klopi. "Na kamniti prestol smo vklesali jantarno jagodo in vgradili pravi jantar. Za naslonjalo služita dve ovnovi glavi, ki naj bi simbolno ohranjali samozavest in občutek varnosti. Na prestolu bodo lahko ljudje posedeli in si nabrali energijo. Zasnovali smo tudi mizo z jantarno jagodo na sredini, okrog pa s prevodi besede jantar v več jezikov, konjeniki ter drugim spremnim osebjem, ki so jantar prevažali, in uprizarjajo jantarno pot od Baltika do Italije."

Obdelali so šest ton tvariva in po besedah sogovornice je bilo najteže izoblikovati prestol, saj so morali veliko odvzeti, da so prišli do želene forme, zatem je sledilo brušenje in dokončno oblikovanje. Zelo zahtevna za obdelavo je bilo tudi miza, saj jo odlikuje ogromno figuralike, ki so jo morali vklesati v kamen, jo obdelati in pravilno prikazati. Delali so iz dolenjskega sivega apnenca, ki je izredno krušljiv kamen, zato je treba biti z njim še posebno previden, je pojasnila Škofova.

Celotno postavitev so opremili še z dvema kamnitima klopema, na kateri so vklesali ptice in jih povezali s spiralami, ki simbolično povezujejo vse njihove izkleske. "S tem projektom smo želeli sporočiti kompatibilnost in sinergijo jantarja ter kamna, saj sta oba materiala povezana z močno energijo, zato želimo, da jo vsi, ki bodo tu posedeli, tudi uživajo."