V Srednji vasi pri Šenčurju so k blagoslovu pripeljali 112 konj in konjskih vpreg. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
V Srednji vasi pri Šenčurju so k blagoslovu pripeljali 112 konj in konjskih vpreg. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Žegnanje konj po Sloveniji

Blagoslova se udeležijo, da bi bili njihovi konji zdravi, pa tudi zaradi druženja, je za ekipo TV Slovenija povedal eden izmed konjenikov. Gre za tradicijo, ki v Sloveniji traja že več kot sto let.

Najmnožičnejši tradicionalni zbor Štefanovo 2016 prirejajo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov. Blagoslov konj je potekal še na Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, Goriški vasi pri Škocjanu, v Štefanu pri Trebnjem, v Kapelah, Pišecah, Harijah v Brkinih, Vipavi ... Na hipodromu v ljubljanskih Stožicah pa bodo ob blagoslovu konj pripravili še Štefanove dirke.

Zavetnik konj in živine
Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje in živino.

Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Valvasor.

Spodaj si lahko pogledate fotografije iz Srednje vasi pri Šenčurju.

Žegnanje konj po Sloveniji