Uvodne besede je povedala umetnikova vnukinja Gaja Golija, ki je tudi kustosinja pregledne razstave del grafika in likovnega pedagoga Bojana Golije (1932-2014) v Umetnostni galeriji Maribor (UGM). Postavitev prinaša več kot 150 izvirnih grafik in risb iz galerijske zbirke in umetnikove zapuščine, mnoge izmed njih so prvič predstavljene javnosti.

Gre za prvi zares celoviti pogled na umetnikov bogati opus, pravi njegova nekdanja sodelavka Marjeta Ciglenečki. Ta prva velika posthumna pregledna razstava njegovih del ponuja priložnost za celostno ovrednotenje umetnikovega raznolikega opusa, ki je nastajal skozi šest desetletij druge polovice 20. stoletja.

Na novo odkrita eksperimentalna narava del
Kot prva je k evidentiranju vseh umetniških del, ki jih je ustvaril, pristopila torej umetnikova vnukinja, ki je evidentirala skupno okoli 4.000 likovnih del. Ob razstavi, ki je nastala v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom v Ljubljani, Univerzo v Mariboru in tamkajšnjo pedagoško fakulteto, je izšel doslej najobsežnejši katalog, ki med drugim zajema 95 barvnih reprodukcij.

"To raziskovanje in posledično retrospektiva sodijo v okvir naših prizadevanj za izpostavitev doslej premalo raziskanih avtorjev v slovenskem prostoru. S to razstavo in spremljajočim katalogom upamo, da bo Bojan Golija primerno vpisan v zgodovino slovenske ustvarjalnosti," je na novinarski konferenci povedala direktorica UGM-a Breda Kolar Sluga.

Pomembna vloga sodelovanja družinskih članov
Marjeta Ciglenečki je dodala, kako pohvalno je, da je pregledna razstava nastala tako hitro po njegovi smrti. Če ne bi pri tem sodelovala njegova družina, bi bilo zelo težko tako hitro urediti opus, še posebej, ker je ta zelo obsežen in ker doslej ni bil pogosto zastopan v večjih institucijah. Po njenem mnenju je to velika "škoda, saj gre res za izjemnega avtorja".

Golija je posvečal veliko pozornosti tehnični plati ustvarjanja, s čimer je imel tudi zelo velik pedagoški vpliv, je še pojasnila njegova nekdanja sodelavka. Skoraj četrtino njegovega opusa predstavljajo risbe lastne podobe, izkušnja večmesečnega bivanja na Japonskem pa je v njegovo delo vnesla barvo in v umetniku vzbudila občutljivost za kulturno dediščino ter bogato likovnost naravnega sveta.

"V celotnem slovenskem slikarstvu je Bojan Golija najbolj globoko segel v razumevanje japonskega lesoreza kot nekega elementa, ki je nepogrešljiv v evropski likovni kulturi, in ga je na takšen način tudi dojemal," je še dejala umetnostna zgodovinarka Marjeta Ciglenečki.

Nova sezona, stari prostori
Ta postavitev je prva v novi sezoni UGM-a, ki bo med drugim prinesla še predstavitev sodobnih slovenskih fotografskih ustvarjalk, pregledno razstavo del kiparke Vlaste Zorko in dva evropska projekta. V galeriji pa so se že sprijaznili, da bodo še najmanj pet let v trenutnih prostorih na Strossmayerjevi ulici, saj na tem področju ni zaznati premikov.

Pregledna razstava del Bojana Golije v UGM-u je na ogled do 7. januarja 2018, več o njej si lahko pogledate v TV-prispevku Karmen Podlesnik Marčič.