Rodil se je leta 1933 v Podpeči, nedaleč stran je prebival tudi kasneje, natančneje na Jezeru pri Preserjah. Po gimnaziji je delal v lesnopredelovalni industriji, najprej kot skladiščnik, nato kot vodja obratov, ves čas pa ga je mikala fotografija in tudi živa slika - film. Leta 1962 se je prijavil na razpis TV Slovenija za nove sodelavce in zaradi svojih fotografskih izkušenj preizkuse opravil z lahkoto.

Začel je kot asistent snemalca, nato pa poklicno pot nadaljeval kot snemalec s filmsko in elektronsko kamero. Kot je ob upokojitvi povedal za RTV-jevo hišno glasilo Kričač, se je njegovo življenje delilo na dve obdobji: prvih 29 let je odkrival svet doma in v svoji okolici, drugih 29 pa je posvetil televiziji. Svoje delo je opravljal z ljubeznijo in zanesenostjo, kar dobro povzamejo njegove besede: "Če bi se še enkrat rodil, bi bil z veseljem spet snemalec. Kdor dela, kar ga veseli, doživi uspehe in doživlja ob tem veliko osebno zadovoljstvo."

Nič strahu pred letenjem
Pogosto je snemal športne dogodke: ker je bil tudi sam navdušen športnik, je šport snemal s toliko večjim užitkom in iz takšnega zornega kota, da je v gledalcu vzbudil vtis, kot da je sam navzoč, še posebej ga je privlačilo snemanje letalcev in padalcev - z jadralnim letalom je poletel najmanj petdesetkrat. Ni se ustrašil niti letenja s svetovnim prvakom v akrobatskem letenju. Na tleh pa je bilo najbolj navdušen takrat, ko je snemal otroke v vrtcih: "To so najlepši prizori. Nedolžnost teh otrok."

"Snemal sem prav vse, kar je bilo mogoče, od rojstva do smrti. Verjetno sem eden prvih snemalcev, ki so za TV posneli porod tako, kot ga vidijo zdravniki," je ob upokojitvi povedal v pogovoru za Kričač. Soustvarjal je tudi oddaje za slušno prizadete ljudi, bil je na mnogih umetniških razstavah, snemal je tudi vokalne in druge glasbene skupine - kot pevec in ustanovitelj Podpeškega okteta je pevskim skupinam še toliko raje prisluhnil. Snemal je tudi Trefaltove in kmetijske oddaje, sam je bil prepričan, da se je znal prav zato, ker je prihajal s podeželja, približati tako ljudem kot živalim.

V okviru svojega poklica je potoval tako po Sloveniji kot Evropi, pa Južni Ameriki in Avstraliji, potovanja so ga močno zaznamovala, pa čeprav si je kraje večinoma ogledoval skozi tretje oko. "Posebno zadovoljstvo vsakega snemalca je, da je vedno v središču dogajanja. Edino, česar mi ni uspelo snemati, je olimpijada," se je spomnil svoje grenke izkušnje, ko so ga z 42 leti označili za prestarega za snemanje športnih dogodkov in jih od takrat naprej ni snemal več.

Tudi po upokojitvi je Cimperman, za katerim je na TV Slovenija ostalo na kilometre posnetega traku, tretje življenjsko obdobje preživljal delovno. Posvečal se je družini, petju, športu, ribolovu, toliko zanimanj je imel, da mu nikoli ni bilo dolgčas.