"V zasebnem življenju mi je najbližje kakovostna rokovska glasba, pa alternativa. Odraščal sem ob skupinah Nirvana, Pearl Jam, všeč so mi tudi Radiohead." Foto: Lin Gerkman
Miha Debevec
Posnel že kar nekaj videospotov. Eden izmed zelo znanih je za pesem Libertango in pa najnovejši spot za pesem Sweet Dreams (Are Made Of This). Foto: Lin Gerkman
Miha Debevec
Miha, ki veliko nastopa tudi v tujini, poučuje harmoniko tako odrasle kot otroke. Foto: Lin Gerkman
Miha Debevec
Videospot za pesem – Sweet Dreams (Are Made Of This) ima pravljično zgodbo. V njej ima Miha vlogo, ki spominja na Malega princa, v kostumih pa najdemo še medveda, lovca in nekaj živali: polha, polža, lisico in žabo. Foto: Lin Gerkman
Miha Debevec
Miha pravi, da je za novo zgoščenko potreboval tri leta. Foto: Lin Gerkman
Miha Debevec
Z Ladom Bizovičarjem je sodeloval v glasbeno-gledališkem projektu Slovenska muska od a do ž. Foto: Lin Gerkman
Miha Debevec
Na zgoščenki je 15 skladb različnih glasbenih žanrov. Foto: MMC RTV SLO

Največkrat pride dobra ideja kot nekakšna inspiracija v preprosti obliki. Kot nekakšno »sporočilo« ali dar iz vesolja ali od neke višje sile, če hočete. Najprej je treba to sploh prepoznati, potem pa si to idejo nekako zabeležiti, posneti ali zapisati.

O inspiraciji

Na novi zgoščenki najdemo skladbe iz klasike, popa, roka, etna z različnih koncev sveta, avtorske glasbe itd. Vokala pa ni.

O žanrskih zvrsteh na zgoščenki Dež in sonce

Glede tega imam mešane občutke, saj se v delu javnosti še vedno ustvarja mnenje, da je harmonika (še posebej diatonična) samo za narodno-zabavno glasbo in nič drugega. No, jaz se s tem ne strinjam, čeprav spoštujem vsako glasbo, ki je kakovostna, ne glede na zvrst.

O narodno-zabavni glasbi

Večkratni nagrajeni hamonikar je izdal novo zgoščenko z naslovom Dež in sonce. Miha, ki je sicer znan po tem, da v svoje skladbe na harmoniko ne vključuje narodno-zabavne zvrsti in vokala, je zanjo potreboval tri leta. Večina skladb ima svojevrstno glasbeno spremljavo, ki je bila posneta izključno z akustičnimi glasbili in z vrhunskimi glasbeniki.

Veliko žanrov, a nikoli narodno-zabavne
Na zgoščenki najdemo klasične, popularne in etnoskladbe z različnih koncev sveta, posebno mesto pa ima avtorska skladba Dež in sonce, po kateri je zgoščenka poimenovana. Kot pravi Miha, gre pri njej za izmenjavo otožnega in veselega dela, dveh nasprotij, od tu pa posledično izhaja tudi asociacija na samo ime skladbe in zgoščenke. Preizkuša se iskanje mej zmogljivosti igranja. Miha je tudi avtor ali soavtor priredb vseh skladb.

Z njim smo opravili intervju, vabljeni branju.


Miha, nova plošča je zunaj. Na njej je 15 svežih skladb na diatonični harmoniki. Katera je za vas najodmevnejša in zakaj?
Da, na novi zgoščenki Dež in sonce je 15 žanrsko raznolikih skladb, skoraj vsaka izmed teh pa ima tudi svojevrstno glasbeno spremljavo. To pomeni, da so pri večini skladb dodani tisti instrumenti, ki se najbolje prilegajo določeni skladbi in jo kar se le da zvočno obogatijo. Težko rečem, katera skladba bo najodmevnejša, to bo pokazal čas, lahko pa rečem, da sem najbolj ponosen na avtorsko skladbo (Dež in sonce), po kateri ima zgoščenka tudi naslov. Ta mi res pomeni veliko, saj sem dal vanjo »sebe«, tisto pristno, kar čutim, sicer pa je vsaka skladba zanimiva na svoj način.

Znani ste po tem, da v svoje skladbe, v katerih ima seveda glavno vlogo harmonika, ne vključujete vokala. Je tudi na plošči Dež in sonce tako?
Seveda, nikoli se nisem ukvarjal z vokalom, razen, če sem imel na zgoščenki kakšnega pevskega gosta (npr. Gal in Severa Gjurin, Vanja Alič, Murat in Jose, itd.), sicer pa se že od samega začetka ukvarjam z instrumentalno glasbo. Zanima me predvsem to, kako na ljudskem glasbilu, kar diatonična harmonika je, ustvarjati nekaj unikatnega, novega. To me zanima tako v vsebinskem kot tudi žanrskem smislu, saj se v svojem ustvarjanju ne omejujem le na določene glasbene zvrsti, ampak z omenjenim glasbilom posegam tudi v glasbene žanre, ki so neznačilni za ta instrument. Tako tudi na novi zgoščenki najdemo skladbe iz klasike, popa, roka, etna z različnih koncev sveta, avtorske glasbe, itd., vokala pa na novi zgoščenki ni, torej so vse skladbe instrumentalne.

Nameravate za katero od skladb posneti videospot ali nastopiti na katerem od glasbenih festivalov?
V bistvu je bil videospot za skladbo Sweet Dreams (Are Made Of This), ki jo lahko slišite tudi na novi zgoščenki, posnet že pred meseci in je bil uspešno uvrščen tudi v oddajo Točka na TV Slovenija, ki je sicer namenjena bolj urbani glasbi. Gre za izvirno priredbo kultnega hita skupine Eurythmics, in naj povem, da mi je bilo v čast, da je uredništvo omenjene oddaje videospot umestilo na svojo lestvico. Za zdaj lahko povem, da bova z duom harmonik nastopila na festivalu Pivo in Cvetje, obenem pa potekajo pogovori še o nastopih na nekaterih drugih odmevnejših festivalih pri nas, sicer pa večinoma nastopam v omenjeni duo zasedbi, skupaj s kolegom Tomažem Rožancem. Največ nastopov imava na različnih dogodkih, kongresih, slovesnostih ob odprtju itd., in to že med samim letom. Povabijo naju tja, kjer si želijo slišati na harmonikah nekaj drugačnega, še ne slišanega.

Harmonika je simbolni glasbeni instrument za Slovenijo, pa vendarle, kakšne so vaše izkušnje z dojemanjem harmonike, na katero se igrajo klasika, džez, etno, tango? Je to dobro sprejeto v Sloveniji?
Glede tega imam različne občutke, saj se v delu javnosti še vedno ustvarja mnenje, da je harmonika (še posebej diatonična) samo za narodno-zabavno glasbo in nič drugega. No, jaz se s tem ne strinjam, čeprav spoštujem vsako glasbo, ki je kakovostna, ne glede na zvrst. Harmonika je le »orodje« za izražanje idej, kot kateri koli drugi instrument, vse drugo pa je v glavi in je stvar tega, kako odprt si za novosti. Eno je tradicija, ki jo je treba spoštovati, obenem pa poteka tudi inovacija, razvoj, kar je normalno, tako je na vseh področjih. Mene je vedno zanimala inovativnost na tem področju. Naj dodam le še to, da igram na tehnično nadgrajeno glasbilo, ki mi omogoča, da sploh lahko izvajam zahtevnejše in žanrsko raznolike glasbene vsebine.

Na novi zgoščenki je 15 skladb, jih lahko malce predstavite? Glede na to, da ni besedila, so pa zvrsti precej raznolike!
Kot že rečeno, je na zgoščenki prava mešanica različnih skladb in zvrsti. Namen je bil pokazati, da je mogoče s tem ljudskim glasbilom ustvariti tudi takšno zgoščenko. Prva na vrsti je že omenjena Sweet Dreams, nato ji sledi Venček klasičnih, potem pa moja avtorska Dež in sonce. Nadaljuje se s francosko Pod pariškim nebom, Bregovičevo Lipe cvatu, Venčkom disko-pop uspešnic, Venčkom slovenskih ljudskih in znano tango skladbo La Cumparsita. Nato sledijo še Šumadijsko kolo, Avsenikova Samo enkrat imaš 50 let, teme iz znane risane serije A je to!, romska ljudska Ederlezi, Venček slovenskih popevk, Katjuša in Kalinka in zaključna Užičko kolo. Kot vidite, je nabor kar raznolik, pester in obsežen.

Pa sicer v zasebnem in prostem času katera glasbena zvrst vam je najljubša?
Hm, v zasebnem življenju sta mi najbližje kakovostna rockglasba in alternativa. Odraščal sem ob skupinah Nirvana, Pearl Jam, všeč so mi tudi Radiohead itd. Precej neznačilno za »frajtonarja«, kajne?

Igrate morda tudi kakšen drug instrument poleg harmonike?
Včasih sem igral tudi bobne, a bolj za hobi, za dušo in sprostitev, na ljubiteljski ravni. Zadnja leta pa imam zelo malo časa, tako, da se za bobne usedem zares redko, morda nekajkrat na leto, še vedno pa mi je to super instrument, ki ponuja veliko svobode pri igranju.

Kaj menite, kakšna je prihodnost harmonike kot instrumenta v Sloveniji? Se bo nadaljevala v smeri narodno-zabavne glasbe ali v smeri alternative, po kateri posegate vi?
Zadnja leta je prišlo do izjemne zasičenosti s harmoniko, pri čemer močno prednjači narodno-zabavna glasba, ki bo imela, glede popularnosti, zagotovo še lep čas vodilno vlogo. Bi bilo pa dobro oz. nujno, če bi se več prostora (tako medijskega kot siceršnjega) namenilo tudi ustvarjalcem, ki delajo nekaj drugačnega, in to na vseh glasbenih področjih. V Sloveniji se ustvarja tudi veliko kakovostne glasbe v drugih glasbenih zvrsteh, ki pa ne dobijo dovolj priložnosti in pozornosti, in upam, da se bo na tem področju začelo kaj spreminjati na bolje.

Kje pa dobite navdih za ustvarjanje instrumentalnih pesmi na harmoniko? Glede na to, da ni besedila, ni vokala, skladba pa kljub vsemu potrebuje neko zgodbo, motiv?
Največkrat pride dobra ideja kot nekakšna inspiracija v preprosti obliki. Kot nekakšno »sporočilo« ali dar iz vesolja ali od neke višje sile, če hočete. Najprej je treba to sploh prepoznati, potem pa si to idejo nekako zabeležiti, posneti ali zapisati. Nato se začne »razvoj« te teme in treba je zelo veliko truda, da nastane na koncu prava umetnina. Včasih se lahko mesece in mesece ukvarjamo samo z aranžmaji ene skladbe, da »dozori« in je na koncu takšna, kot je. Seveda, vsaka skladba pa ima tudi neko zgodbo, v vsako temo so vključena neka naša čustva. Meni glasba res nekaj pomeni, četudi čutim kaj ob tem, ko jo poslušam. Glasba, ki se me ne »dotakne«, zame nima takšne vrednosti kot tista, ki ima neko »dušo«, kot temu pravimo.

Vaši glasbeni načrti za prihodnost?
Še naprej bom raziskoval nova področja v ustvarjanju na tem glasbilu. Kot doslej me bodo tudi v prihodnje zanimali inovativnost, avtorska glasba, eksperimentiranje in povezovanje instrumenta z različnimi drugimi, tudi (v kombinaciji s harmoniko) ne najbolj običajnimi, glasbili. Poleg tega se bom še naprej ukvarjal tudi s poučevanjem, nastopanjem, snemanjem, skratka, idej za prihodnost je veliko.

Največkrat pride dobra ideja kot nekakšna inspiracija v preprosti obliki. Kot nekakšno »sporočilo« ali dar iz vesolja ali od neke višje sile, če hočete. Najprej je treba to sploh prepoznati, potem pa si to idejo nekako zabeležiti, posneti ali zapisati.

O inspiraciji

Na novi zgoščenki najdemo skladbe iz klasike, popa, roka, etna z različnih koncev sveta, avtorske glasbe itd. Vokala pa ni.

O žanrskih zvrsteh na zgoščenki Dež in sonce

Glede tega imam mešane občutke, saj se v delu javnosti še vedno ustvarja mnenje, da je harmonika (še posebej diatonična) samo za narodno-zabavno glasbo in nič drugega. No, jaz se s tem ne strinjam, čeprav spoštujem vsako glasbo, ki je kakovostna, ne glede na zvrst.

O narodno-zabavni glasbi