Potem sta zbirateljsko pot za nekaj časa prekinili šola in selitev v Švico, tam pa je v prostem času spet začel brskati po planiški preteklosti in povpraševati po značkah – pri nekdanjih tekmovalcih, organizatorjih, ljubiteljih Planice. Najdlje se je po kakšno odpravil čez lužo.

Strast ga je pripeljala do številke 700 in še čez. Vse značke so mu ljube, a najbolj dragocene so zanj najstarejše. In prav najstarejša ima posebno zgodbo: med pogovorom s svojo teto je namreč odkril, da se skriva zelo blizu, kar v njenem šivalnem priboru.

Uradne planiške značke so bile vrsto let tudi akreditacija za tekmovalce in organizatorje. Za gledalce, ki so značke kupili in si jih s ponosom pripenjali na klobuke in puloverje, pa dokaz, da so bili del planiške zgodbe.

Ekipa TV Slovenija se je v dolini pod Poncami v tamkajšnjem muzeju srečala z največjim zbirateljem planiških značk. Še več o gospodu Suknaiču izveste v priloženem prispevku Katarine Braniselj.