Zora Perenda: Motor Kulturnega umetniškega društva Sevdah Ljubljana, ki je v Španskih borcih organiziralo Deseti jubilejni večer sevdaha. Foto: Vesna Hrdlička Bergelj
Zora Perenda: Motor Kulturnega umetniškega društva Sevdah Ljubljana, ki je v Španskih borcih organiziralo Deseti jubilejni večer sevdaha. Foto: Vesna Hrdlička Bergelj

Po mojem mnenju je sevdah način življenja. Sevdalinka človeka sprošča, v njem budi čustva, ki jih morda sploh ni poznal. Nekatere spominja na portugalski fado, druge na ameriški bluz.

Alma Subašić, pevka sevdalink iz Sarajeva
false
Zilhad Džananović igra harmoniko, ki je zaščitni znak tradicionalnega sevdaha. Foto: Vesna Hrdlička Bergelj
false
Zilhad Džananović, avtor učbenika Sevdalinke v srcu: "Otrokom je treba odpreti vrata sevdaha in jim potem sevdah enostavno preide v kri." Foto: Vesna Hrdlička Bergelj
false
Na Desetem jubilejnem večeru sevdaha je zapel tudi Vlado Kreslin. Foto: Vesna Hrdlička Bergelj

Poleg pevcev sevdaha iz celotne Slovenije so na večeru nastopili še gosti iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Avstrije. Mlada gostja iz Sarajeva Alma Subašić o sevdahu pravi: "Po mojem mnenju je sevdah način življenja. Sevdalinka človeka sprošča, v njem budi čustva, ki jih morda sploh ni poznal. Nekatere spominja na portugalski fado, druge na ameriški bluz." Alma je s sevdahom prepotovala zahodno Evropo in ZDA ter nastopala v največjih dvoranah glavnih mest držav, ampak vedno poudarja, da se v Ljubljani res počuti posebno, ker je občinstvo vedno tako prevzeto s sevdalinko.

Sevdahu v Ljubljani lahko prisluhnete v oddaji NaGlas! spodaj.

Zgodovina sevdalinke, dolga 500 let
Medtem ko sevdah bolj izraža določeno čustveno stanje, pa je sevdalinka pesem, skozi katero se ta stanja izražajo. Predsednik Kulturnega umetniškega društva Sevdah Mujo Perenda meni, da je "sevdalinka pravzaprav pesem ljubezni in pesem žalosti, mešanica, ki izraža stanje človekovega duha".

Bistvo sevdaha je glasbilo saz
Sevdalinka prihaja z območja Bosne in Hercegovine. Pred približno 500 leti je nastala v mestih, prišla pa je s turškimi osvajanji. Ohranila se je, čeprav je bila večkrat tik pred izumrtjem. "Bistvo sevdaha je saz, glasbilo, ki so ga prinesli Turki. Sčasoma pa so se uveljavila še druga glasbila, npr. harmonika," razlaga Zilhad Džananović, učitelj glasbe z Jesenic in ljubitelj sevdaha, ki je pred kratkim objavil knjigo Sevdalinka v srcu, v kateri je zbral 50 najbolj znanih sevdalink. Lahko se jo uporablja kot učbenik za učenje igranja sevdaha. Njegovi učenci sevdah radi igrajo: "Ko neki novi učenec ali učenka pride k meni in jaz povem, da bomo igrali sevdah, je vedno reakcija: 'To so tiste počasne pesmi!' Ok, se strinjam, so počasne, ampak, ko začnemo pesem raziskovati, ko preberemo besedilo in poskusimo igrati, jih to potem močno pritegne in začnejo sami brskati, kaj je to, kaj je tisto … Tako da je otrokom treba odpreti vrata sevdaha in jim potem sevdah enostavno preide v kri. ˝

Sevdah v krvi
Sandri Ponjević je tako sevdah prešel v kri, ker se je z njim seznanila že kot deklica: "Sevdah je vse lepo, kar človek čuti v sebi. Nekaj, kar sem začutila že v zgodnjem otroštvu. Negovali so ga moji starši, tako je bil sevdah vedno ob meni." Almo Subašić, gostjo iz Sarajeva, spominja na stare čase, ko se je lepo živelo: "Naši ljudje, ki se spominjajo, kako so živeli nekoč, pravijo, da zelo lepo. Ob kavi, sazu, harmoniki in brez hitenja, tako, da se je lepo spominjati starih časov."
Glede na število obiskovalcev tradicionalnega 10. Večera sevdaha v Ljubljani je očitno, da ima sevdah svoje mesto zasidrano tudi v Sloveniji - na prireditvi smo zasledili tudi Vlada Kreslina, ki prav tako ne skriva naklonjenosti do sevdaha ...





Po mojem mnenju je sevdah način življenja. Sevdalinka človeka sprošča, v njem budi čustva, ki jih morda sploh ni poznal. Nekatere spominja na portugalski fado, druge na ameriški bluz.

Alma Subašić, pevka sevdalink iz Sarajeva
Maida Džinić Poljak
Maida Džinić Poljak