Cerkvici Svetega Duha na Javorci pripeli znak evropske dediščine
Pred začetkom evropskega leta kulturne dediščine
Objavljeno: 5. december 2017 ob 15:07,
zadnji poseg: 5. december 2017 ob 16:23
Tolmin - MMC RTV SLO, STA

Cerkev Svetega Duha na Javorci
Gradbena dela so se začela 1. marca 1916, 1. novembra istega leta pa so cerkev že predali namenu. Foto: MMC/Ana Svenšek
Cerkev svetega Duha na Javorci
Cerkev je med devetimi spomeniki, ki so jih izbrali izmed 25 predlogov. Foto: MMC/Ana Svenšek
       Ta spomenik so med vojno zgradili pripadniki 3. gorske brigade, borbene enote 15. korpusa, v čast in spomin na njihove tukaj padle tovariše. Grajeno v času od 1. marca do 1. novembra 1916.       
 Napis nad vhodnimi vrati
Cerkev svetega Duha na Javorci
Glavni cilj znaka evropske dediščine pa je pri ljudeh okrepiti občutek pripadnosti Evropski uniji. Foto: MMC/Ana Svenšek

Spominska cerkev Svetega Duha na Javorci je bila že leta 1999 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, pred uradnim začetkom evropskega leta kulturne dediščine 2018 pa je med devetimi spomeniki posebnega zgodovinskega in kulturnega pomena, ki se jim bo dodelil znak evropske dediščine.

Teh devet spomenikov je predlagala neodvisna žirija, ki jo je ustanovila Evropska komisija. Odločitev o spomenikih, ki bodo dobili znak evropske kulturne dediščine, bodo uradno razglasili februarja 2018, slovesna podelitev pa bo marca 2018.

"Na Občini Tolmin smo z zadovoljstvom in veseljem sprejeli novico, da je nominacija za znak evropske dediščine, ki smo jo pripravili v sodelovanju z ministrstvom za kulturo in Tolminskim muzejem, obrodila sadove. Vedno smo verjeli, da nosi zgodba cerkvice Svetega Duha na Javorci evropsko in univerzalno sporočilo, kar odločitev Evropske komisije samo potrjuje. Odločitev je tudi nagrada za vse obsežno in zahtevno opravljeno delo ter obenem spodbuda in motivacija za naloge, ki so pred nami," je povedal župan občine Tolmin Uroš Brežan.

Direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar pa je dejala, da jo je novica presenetila, ker ni pričakovala, da bo odločitev znana že na začetku decembra. "Sem pa nekako kar upala na to, saj so nas odločevalci pred kratkim pozvali, naj jim pošljemo fotografijo Javorce v večji resoluciji. Izjemno sem vesela, da je bila tokrat kandidatura Javorce, kraja spomina, uspešna. Tudi osebno sem ves čas zagovarjala, da si spominska cerkev na Javorci to zasluži, in z razstavo, s katero smo gostovali tudi v tujini, sem želela izpostaviti prav njeno izjemno sporočilnost in njen pomen za širši evropski prostor," je dodala.

Ob cerkvi na Javorci znak evropske dediščine prejmejo tudi leipziške točke glasbene dediščine v Nemčiji, sinagoga na ulici Dohany na Madžarskem, utrdba Cadine iz Italije, koncentracijsko taborišče Natzweiler in njegove podružnice v Franciji in Nemčiji, spominski center Sighet iz Romunije, Bois du Cazier iz Belgije, vas Schengen v Luksemburgu ter maastrichtska pogodba iz Nizozemske.


Izbrani izmed 25 predlogov

Teh devet spomenikov je bilo izbranih med 25 predlogi, ki so jih predizbirale sodelujoče države članice, so sporočili s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Evropska komisija je skupno s tokratnimi od leta 2013 z znakom evropske dediščine imenovala 38 spomeniških območij, med drugim tudi slovensko partizansko bolnišnico Franjo.

Glavni cilj znaka evropske dediščine pa je pri ljudeh okrepiti občutek pripadnosti Evropski uniji. Njegov namen pa je povečati ozaveščenost o spomenikih, ki so imeli pomembno vlogo v zgodovinskem in kulturnem razvoju Evrope, in poudariti njihovo evropsko razsežnost z dejavnostmi obveščanja in izobraževanja.

Cerkev so nazadnje celovito obnovili leta 2005 v okviru popotresnega programa. V drugi polovici leta 2015 so s strokovnimi delavci območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici in Restavratorskega centra v Ljubljani ocenili obseg nujno potrebnih konservatorsko-restavratorskih posegov v notranjosti cerkve, v proračunu Občine Tolmin pa so za letos zagotovili sredstva za njihovo izvedbo.

Edinstven primer secesije
Sicer pa je spominska cerkev na Javorci edinstven primer secesije. V spomin na padle vojake vseh narodnosti in kultur so jo v hribih leta 1916 postavili vojaki, ki so se med prvo svetovno vojno bojevali na soški fronti. Cerkev in njena kulturna krajina tudi v današnjih časih ostajata simbol poziva k spravi in pričata o povezovalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje. V notranjosti cerkve pa dominira bel secesijski oltar z mozaično podobo in lesenim tabernakljem z izrezljanimi Križanim, ki ga je izdelal Anton Perathoner.

Cerkev je zasnoval dunajski slikar in scenograf Remigius Geyling (1878-1974), tedaj nadporočnik, organizacijo in vodenje gradnje pa je prevzel poročnik madžarskega rodu Geza Jablonszky. Sredi vojne vihre pa so jo posvetili miru.

Zgradili so jo sami avstro-ogrski vojaki, mojstri različnih obrti. Obzidje in spodnji del so izdelali iz kamenja, zgornji del konstrukcije pa iz macesnovega lesa. Februarja 1916 so avstro-ogrski vojaki 3. gorske brigade XV. korpusa začeli zbirati prostovoljne prispevke za gradnjo, dela so se začela 1. marca 1916, 1. novembra istega leta pa so cerkev že predali namenu.

"V čast in spomin na padle tovariše"
Nad vhodnimi vrati v cerkvico je napis: "Ta spomenik so med vojno zgradili pripadniki 3. gorske brigade, borbene enote 15. korpusa, v čast in spomin na njihove tukaj padle tovariše. Grajeno v času od 1. marca do 1. novembra 1916." Nad vhodom se dviga zvonik s sončno uro, grbom monarhije in napisom PAX (mir). Okolico cerkvice krasijo tudi grbi dvajseterice dežel, ki so sestavljale Avstro-Ogrsko.

V notranjosti je na hrastovih ploščah, ki simbolizirajo liste spominske knjige, po sistemu vojaške hierarhije vžganih 2.564 imen na okoliških bojiščih padlih avstro-ogrskih vojakov, ki so pokopani v Ločah pri Tolminu.

Ker je grajena pretežno iz lesa, cerkev zahteva nenehno vzdrževanje. Temeljito je bila obnovljena leta 1934, na začetku 80. let prejšnjega stoletja in leta 2005. Junija 2016 so restavratorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine končali obsežnejša restavratorska dela, predvsem obnovo poslikav zgornjega dela in stropa cerkvene ladje, prenovo nekaterih delov dotrajanega pohištva, beljenje zakristije ter obnovo vhodnih vrat.

P. G., G. K.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
Henrik
# 05.12.2017 ob 15:21
Zasluženo!
prizemljen
# 05.12.2017 ob 16:06
Absolutno zasluženo. Eden najpietetnejših spominov na žrtve 1. vojne in na sploh med spominskimi obeležji.
mash
# 05.12.2017 ob 16:27
V Javorci!
oliva
# 05.12.2017 ob 15:40
To pa je res zasluženo, bravo.

Pa tudi to in taka je meni prava cerkev. :)
Luka Novak
# 06.12.2017 ob 07:33
Izjemen kulturni spomenik, v času ex države tudi v njenem slogu zanemarjena in priročna tarča na vajah topništva JLA. Tope so postavili nižje, na širšem območju planine Polog, ter merili na približno sto metrov (odvisno od lokacije) višjo Javorco.

Planina Polog je tudi eno najnižjih izhodišč (cca 450 m) za ture po naših Julijcih, nižja se nahajajo ob levem bregu Soče (cca 250 m), vzpon na recimo Krn zahteva premagovanje cca 1800 - 2000 m višinske razlike, kar lahko pomeni tudi večji višinski vzpon od vzpona na Triglav iz doline Vrat. Dokler je bila vsaj za silo spodobna »direktna« na Stador preko Javorce, se je nudil tudi zelo lep trening v slogu »kratko jedrnato« (višinska razlika cca 1400 m).

Planina Polog je dodatno lepo povezana z zelo razvejanim omrežjem poti, različnih zahtevnosti in oddaljenosti, med njimi se najdejo tudi ex vrhunske (mulaltjera na recimo Prehodce = 1000 m zložen, konstanten vzpon, z bistveno manj napora, kot na klasičnih poteh)

V smeri Javorce se preko šopka planin (Črča, Laška seč, Medrja, Sleme) nudijo ture

- proti podobnem kulturnem spomeniku, bistveno manjši in znani vojaški kapeli Bes ali planinam pod Krnom ( Leskovica, Kašina, Kuhinja, Zaslap .. )

- proti Krnu (vmes še jezero Lužnica, piramida na Peskih Rdeči rob, Batognica, Vrh nad Peski .. )

V smeri izvira Tolminke na Krnska jezera, na Bohinjsko stran, na Bogatin od tam pa preko Triglavskih jezer na Triglav in celo vrsto gora na območju ali proti Voglu in Črni prsti

Na kratko : vedno obiska !
sempetrc
# 05.12.2017 ob 19:34
Ta je za Unesco!
313
# 05.12.2017 ob 17:53
Ne več.
?
A si mislil "nikoli več"?
Slavkoo
# 05.12.2017 ob 17:57
Zgradili Avstrjici.
marpiko
# 05.12.2017 ob 17:10
Ne več.
Facebook