Navdihujoča zgodba srčnega kirurga Igorja Gregoriča
Avtorica dvodelnega dokumentarnega filma Anja Čuček
Objavljeno: 9. december 2017 ob 13:31
Houston/Ljubljana - MMC RTV SLO

Houston
Snemanje operacije srčnega spodbujevalnika. Foto: Osebni arhiv
Srčni kirurg Igor Gregorič (levo), avtorica dokumentarnega filma Anja Čuček in snemalec Sašo Novak. Foto: Osebni arhiv
       Izredno zadovoljen sem v svojem poklicu. To je točno to, kar sem upal in sanjal.       
 Igor Gregorič
Igor Gregorič
Snemanje je potekalo teden dni. S kamero sta novinarka in snemalec Gregoriča spremljala na vsakem koraku. Foto: Osebni arhiv
       Spomnim se primera, ko mi je dr. Reul, to je bil moj prvi mentor na teksaškem srčnem inštitutu, po nekaj tednih dejal: "Igor, dobro ni dovolj dobro, zelo dobro tudi ni dovolj dobro, še odlično ne vem, ali je dovolj dobro. Samo perfektno je dovolj dobro." In to je meni ostalo v podzavesti, da moramo vedno poskušati biti čim boljši in iz sebe iztisniti maksimum.       
 Igor Gregorič
Mednarodni študenti na izpopolnjevanju v centru za srčno popuščanje Memorial Hermann Hospital, ki jim ga omogoča dr. Gregorič. Foto: Osebni arhiv
Houston
Pogled iz pisarne dr. Gregoriča na središče Houstona. Foto: Osebni arhiv
"V glavi mi je bilo jasno, da kot tujec v ameriškem sistemu s povprečnim delom ne bom nikoli dosegel niti tega, da bi dobil specializacijo," se svoje miselnosti ob odhodu v ZDA spominja srčni kirurg Igor Gregorič, ki je z veliko odrekanja zgradil izjemno kariero v eni najboljših bolnišnic v ZDA.

Njegova življenjska pot se bere kot filmska zgodba, v kateri junak z neizmerno voljo in osrdotočenostjo uresniči svoje na videz skorajda neuresničljive cilje. Leta 1955 v Kopru rojen Gregorič, doma iz Prvačine pri Novi Gorici, je danes izjemen in spoštovan srčni kirurg, njegovo ime pa se je v širši javnosti – v strokovni javnosti je že desetletja cenjeno – znova pojavilo, ko je postal vodja projektnega sveta za otroško srčno kirurgijo, vodil pa bo tudi novi center za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami, ki naj bi kot samostojni zavod začel delovati maja prihodnje leto.

Želja po kirurgiji se je razvila že med študijem na medicinski fakulteti. "Prvič, ko sem prišel v operacijsko dvorano, sem vedel, da je to to. Da me veseli kirurgija, da je to akcija, da so rezultati takoj po opravljenem delu, in to me je veselilo," se svojih začetkov v dokumentarnem filmu spominja Gregorič. Po končani medicinski fakulteti je šel v Novo Gorico na stažiranje, potem je kot splošni zdravnik leto dni delal v Kanalu ob Soči in se vrnil v Novo Gorico na specializacijo iz kirurgije. Takrat se je seznanil z možnostjo izpopolnjevanja iz kirurgije na kardiovaskularnem oddelku v Houstonu. Dobiti specializacijo iz kardiovaskularne kirurgije v Sloveniji je bilo namreč izjemno težko, vsa mesta so bila že za več let naprej polna. "Razmišljal sem, da če grem v tujino za šest mesecev na dodatno izpolnjevanje, bom dobil dobra priporočilna pisma, mogoče se bom tudi nekje izkazal in bodo možnosti za specializacijo iz kardiokirurgije v Ljubljani."

Tako ga je pot pri 29 letih vodila čez lužo, kjer pa ni ostal le pol leta. A pot ni bila lahka, prvega pol leta je delal kot kirurški asistent brez kakršnih koli kompetenc, izpita, nostrifikacije. To še ni bilo vse, prva štiri leta je namreč delal brez plačila. "Brez kakršnega koli plačila, vse na stroške oz. ob podpori domačih in svojcev. V tem času smo delali od jutra do večera, od 6.30 do 21., 22. ure zvečer, tudi ob sobotah, v nedeljo pa nekje do polovice dneva. Ker sem se odločil, da ostanem, sem želel in sem se pri sebi odločil, da pač ne glede na to, kako naporno je, in ne glede na to, kako dolgi so dnevi, moram pač delati več kot drugi. Prihajati v službo prej kot drugi in oditi za njimi." Po štirih letih je opravil nostrifikacijo in kljub pičlim možnostim dobil specializacijo iz splošne kirurgije na Univerzi v Teksasu, ki jo je namesto v petih opravil v štirih letih. Potem je dobil še specializacijo iz kardiokirurgije na isti univerzi, kjer se je pridružil Cooleyjevi ekipi (Cooley je bil pionir srčne kirurgije).

Prva zaposlitev pri 43 letih
"Prvo zaposlitev kot specialist kardiotorakalne kirurgije sem dobil, ko sem bil star 43 let," pove skorajda neverjetno dejstvo. Kot pravi, ga je nenehno vodila želja po odličnosti. "Ko sem postal specializant iz kardiokirurgije, je bilo zame pomembno – čeprav sem imel občutek, da je moja tehnika v redu – ne da je v redu, ampak da postane moja tehnika boljša od drugih. Zato sem skoraj dve leti na začetku specializacije po tem, ko sem zvečer prihajal domov, iz bolnišnice prinašal material, ki je ostal od operativnih posegov, v trgovino sem šel celo kupit živalska srca, in delal. Več delaš, boljši postaneš," razloži svoje delovno prepričanje. V teksaškem srčnem inštitutu je delal 28 let, in sicer se je posvečal obravnavi pacientov s hudim srčnim popuščanjem in mehanično srčno podporo ter transplantacijo srca, sodeloval pa je tudi na raziskovalnem področju in pisal strokovne članke. Leta 2012 je dobil ponudbo z Univerze v Teksasu, kjer je s kolegi v univerzitetni bolnišnici ustanovil nov oddelek za srčno popuščanje. "Praktično iz nič smo začeli postavljati center za končno srčno popuščanje in transplantacijo srca," se v dokumentarnem filmu spominja Gregorič. Že v prvem letu so opravili 35 presaditev srca, danes pa so s 50 presaditvami na leto med petimi najboljšimi odstotki po številu operativnih posegov, kar zadeva presaditev srca.

Utečeno sodelovanje s slovenskimi zdravniki in študenti
Zelo pomemben del njegovega poklicnega udejstvovanja je že od nekdaj tudi sodelovanje s študenti. Že sam si je kot študent v takrat relativno zaprti Jugoslaviji želel večjega pretoka informacij. "Ko sem prvič prišel v Ameriko leta 1984, sem že začel razmišljati, ali je kakšna želja s strani medicinske fakultete ali študentov, da pridejo v Ameriko, da vidijo, kako deluje taka ogromna institucija, kot je teksaški srčni inštitut." Konec 90. let so se občasna gostovanja študentov spremenila v formalno dogovorjeno izpopolnjevanje, ki so se ga od tedaj udeležili številni slovenski študenti medicine. "Sodelovanje se še širi, mislim, da je možno še bolje sodelovati in še več doseči. Iz majhnih obiskov je to prešlo v intenzivno sodelovanje, ki deluje, ves čas so tu tudi ljudje in zdravniki iz Slovenije in drugih držav nekdanje Jugoslavije."


Dve viziji za naprej
"Ena je na slovenskem terenu, druga na ameriškem. Na ameriškem je vizija to, da postanemo eden od treh najboljših centrov za zdravljenje bolezni srca in ožilja oz. napredovalo srčno popuščanje. V Sloveniji pa je moja želja, da če je interes, da sodelujemo z institucijami kot tudi z ministrstvom za zdravje, da se izboljša sistem zdravstvenega varstva."

Orisa njegove poklicne poti, neločljivo povezane s teksaškim medicinskim centrom in teksaškim srčnim inštitutom, ki deluje znotraj njega, se je lotila Anja Čuček. Kot pravi, je med preučevanjem zdravstvenih sistemov za snemanje dokumentarnih filmov o demenci, multipli sklerozi in Parkinsonovi bolezni za serijo Zdravje Slovencev odkrila močen vpliv teksaškega medicinskega centra na razvoj slovenske medicine. "Številni zdravniki, specialisti, ki zasedajo tudi vodilne položaje v slovenskih bolnišnicah, so vsaj nekaj časa svoje znanje izpopolnjevali v TMC-ju. Pa ne le slovenski! V tem največjem medicinskem kompleksu na svetu dnevno premikajo meje na področju preventive, zdravljenja, skrbi za paciente, podpore družini … In ko sem izvedela, da je tam uspešen tudi slovenski srčni kirurg dr. Gregorič, sem v uredništvu izrazila željo, da bi pripravila dokumentarni film o TMC-ju in Gregoriču."

Snemanje je trajalo teden dni
Tako sta se letos poleti s snemalcem Sašem Novakom odpravila v Houston, kjer sta bila teden dni skorajda Gregoričeva senca. "Tako sva spoznala številne sodelavce, tekmece, prijatelje, znance in tudi njegovega mentorja. Žal mi je le, da nisva prišla v Houston vsaj leto dni prej, da bi lahko spoznala tudi pionirja srčne kirurgije dr. Dentona Cooleya, ki je močno zaznamoval Gregoričevo življenje in kariero," pojasnjuje avtorica dvodelnega dokumentarnega filma.

Za največji izziv pri dokumentarnem film se je izkazal bogat material, ki ga je bilo potrebno strniti v 25 minut. "Kako vso bogato zgodovino, dosežke in značaj strniti v 25 minut? Na srečo so mi v uredništvu prisluhnili in potrdili dve dokumentarni oddaji, ki sem ju naslovila z mantrama dr. Gregoriča – Neuspeh ne pride v poštev in Meja je samo nebo," pojasnjuje Čučkova. Samo snemanje je bilo zahtevno že zaradi vremena: med snemanjem je bilo 40 stopinj, vlaga pa 90-odstotna, zato ni presenečenje, da sta bila vesela, da sta cel dan preživela pod klimo na kliniki in v avtu. Še dodaten izziv je bilo dejstvo, da sta bila sama za vse, poleg novinarke in snemalca sta bila še v vlogi režiserja, osvetljevalca, asistenta in tonskega tehnika. A po vseh peripetijah je dvodelni film zdaj pripravljen in zadovljstvo upravičeno veliko. "Vesela sem, da gresta oddaji na spored zdaj, ko se odvijajo stvari v zvezi z otroško srčno kirurgijo," še dodaja avtorica.


Ksenja Tratnik
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
slovenkaaaa
# 09.12.2017 ob 14:04
Prvo zaposlitev dobil pri 43. letih. Pred tem pa delal zastonj. Potem pa pride v Slovenijo in se taki, ki se jim niti sanja ne, kaka odrekanja in borba so za njim, zgražajo, če ima 3000 eur neto plače. Ker bodo mediji napisali 6000 bruto in bo to izpadlo noro veliko. Ph.

Čestitke profesor Gregorič!
mihaf
# 09.12.2017 ob 15:13
Delati zastonj je očitno zelo cenjeno na tem forumu. Pozabljate, da je njegove stroške nekdo moral plačati.

Delo zastonj ne sme biti zgled. In ne mislim nič slabega o tem gospodu, samo ne razumem čislanja zastonjskega dela.
slovenkaaaa
# 09.12.2017 ob 15:25
mihaf, ne gre za čislanje, gotovo bi gospod rade volje vzel dobro plačo pred 43. letom. A je žal pogosto tako v svetu, da če hočeš na top institucije, je velika konkurenca že za brezplačna pripravništva, ker gre za zelo cenjene reference. Tako je tudi na mojem področju dela, najbolj priznane mednarodne organizacije ne plačujejo pripravništev, v najboljšem primeru ti krijejo stroške sobe za spanje in prehrano. Nekdo, ki se je zaposlil pri 15ih, na osnovi OŠ izobrazbe, seveda ne bo delal zastonj, pri njem tudi ne bo šlo za nabiranje hudo cenjenih referenc za kasnejšo kariero. Se pa strinjam, da je prva zaposlitev pri 43. letih res zelo odložena. Če bi bil ta gospod ženska, bi že zamudil rodno dobo, pa tudi čudno bi bilo, če bi potem pri 43ih šel takoj na porodniško... Skratka, to je življenje za kariero, niti ne za denar, ampak za uspeh pri delu. Kot poudarja, biti najboljši na svojem področju. Mora pa družba znati ceniti tako odrekanje in ga v času, ko pride do plače, ustrezno nagraditi za to odrekanje. Nekdo, ki je hodil štiri leta v srednjo šolo, ima vse mogoče dopuste, je vsak dan ob 15h doma, ima tri otroke, ženo..., pač ne sme udrihati, če bo takemu zdravniku neka bolnica dala par tisoč eur več plače, kot je ima sam. Pri nas se pa zelo rado pozabi na odrekanje pred delom in se namesto tega gleda samo, kako plačo ima kdo NA URO.
Triglavski zmaj
# 09.12.2017 ob 13:48
Uspel mu je American Dream. Čestitke!
zaba123
# 09.12.2017 ob 16:03
no ja ... "Prvo zaposlitev kot specialist kardiotorakalne kirurgije sem dobil, ko sem bil star 43 let,"

To ne pomeni, da je do takrat delal zastonj. Tudi specializacija je običajno plačana (tudi v Sloveniji).

Tako ga je pot pri 29 letih vodila čez lužo, kjer pa ni ostal le pol leta. A pot ni bila lahka, prvega pol leta je delal kot kirurški asistent brez kakršnih koli kompetenc, izpita, nostrifikacije. To še ni bilo vse, prva štiri leta je namreč delal brez plačila.

Glede na ta članek jaz sklepam, da je zastonj delal le do 33.leta. Potem je pa že imel plačilo, ampak ne še kot specialist, ampak specializant. Kar je normalno.

Je pa lepo kdaj pa kdaj prebrat tudi kakšno tako zgodbo o uspehu :).
slovenkaaaa
# 09.12.2017 ob 15:05
zofija1, ti si študirala medicino in če ne, zakaj ne? Ti ni dišal študij živcev in žil v latinščini cela poletja in vikende? Jaz sem prepričana, da nihče ne gre v študij medicine, pa potem v specializacijo in vse to, pa odlaganje ustvarjanja družine..., zato da bo V SLOVENIJI dobro služil. Lahko bi imel srednjo šolo in afiniteto za računalnike, pa bi služil več kot zdravniki. Zato mislim, da s svojim pisanjem o "redkih izjemah" veliki večini zdravnikov delaš veliko krivico.
ap
# 09.12.2017 ob 14:48
Ah, seveda?! Iz našega Kliničnega centra se je največ pisalo o komolčarskem Kendi, ki je v poden spravil otroško srčno kirurgijo.
Kirurgu Gregoriču pa vse čestitke. Dokazal je, kaj je mogoče, če bolnica omogoča normalne delovne pogoje. Pri nas se zdravniški *epoletarji* niti med seboj ne znajo pogovarjati o svoji zdravniški stroki.
Qrac
# 09.12.2017 ob 13:45
Drugače pa ja, talenti so na vseh področjih .. ni jih pa veliko. Čestitke
Optimist99
# 09.12.2017 ob 15:51
Ali ima gospod druzino... Kakor predstavljajo, je podredil zivljenje srcni kirurgiji.

Osebno se mi zdi velika zrtev drugih lepot v zivljenju (partnerka, letovanja po svetu, otroci, njihovi rojstni dnevi, vecje obletnice) za titulo raziskovalca in top n najboljsega kirurga na svetu.

A ravno taksi so sposobni iti dlje, kot vecina.
tetka
# 09.12.2017 ob 17:33
Malce sem skeptičen da so starši iz Kopra svojemu sinu plačevali 4 leta v Houstonu...bi prej rekel da je gospod Gregorič nekje drugje zaslužil..morda s kakimi deli izven bolnice...zastonj se težko preživi v ZDA ....pa pustimo to....je odličen kirurg.
ElTorro
# 09.12.2017 ob 21:32
@jolbe11
No, po eni strani očitaš MMCju da Gregoriča kuje v zvezde, v isti sapi ti počneš enako z vsemi slovenskimi zdravniki.

Plače naših zdravnikov niso ravno "bedne"...in ko imajo možnost zahtevati boljšo organizacijo, so njihove zahteve vendarle povezane predvsem z denarjem (glej zadnjo stavko).

Zdravniški pogled na situacijo: organizacija je slaba.
Predlog rešitve: dajte nam več denarja, da bomo lahko trpeli slabo organizacijo (namesto, recimo: bolje organizirajte)
7up
# 09.12.2017 ob 18:04
Tetka

Houston je vseeno v povprecju eno izmed najcenejsih velikih mest v ZDA. Pa verjetno je posvetil svoje zivljenje delu in domov hodil samo spati - kriterij kvalitete je vedno st. operacij na leto. V primeru napak bi bil ze brez licence.... V ZDA gre to precej drugace.
at111
# 11.12.2017 ob 20:19
Glede na njegov ITM se lahko kaj kmalu iz srčnega kirurga spremeni v srčnega bolnika.
Ironija zahodne medicine ko se "zdravi" samo posledice namesto vzroka.
tu in tam
# 11.12.2017 ob 10:41
@galoper
>>Kaj če bi tudi pri nas izvajali podoben pristop
>>k pridobivanju specialistov? Bi bil kakšen kandidat?
Takšen način deluje tam, kjer je viška koandidatov za neko mesto.
In kjer tudi to "delovno mesto" nudi nekaj v zameno (reference).

Pri nas pa ni ne enega ne drugega.
NNNP
# 11.12.2017 ob 10:03
V Sloveniji mu bodo že pokazali, da nima pojma. Prej ali slej se bo kdo spotaknil ob njegove sedanje zaslužke ali kako drugo neumnost. Pri nas ni prostora za izjemne ljudi. Vsi smo enaki, anede?
galoper
# 10.12.2017 ob 19:30
"A pot ni bila lahka, prvega pol leta je delal kot kirurški asistent brez kakršnih koli kompetenc, izpita, nostrifikacije. To še ni bilo vse, prva štiri leta je namreč delal brez plačila. "Brez kakršnega koli plačila, vse na stroške oz. ob podpori domačih in svojcev. V tem času smo delali od jutra do večera, od 6.30 do 21., 22. ure zvečer, tudi ob sobotah, v nedeljo pa nekje do polovice dneva."
Kaj če bi tudi pri nas izvajali podoben pristop k pridobivanju specialistov? Bi bil kakšen kandidat?
prizemljen
# 10.12.2017 ob 12:03
v Sloveniji je bilo namreč izjemno težko, vsa mesta so bila že za več let naprej polna.

Tudi, če se je prijavil nekdo boljši?
ElTorro
# 09.12.2017 ob 21:24
Prvo zaposlitev dobil pri 43. letih. Pred tem pa delal zastonj

Zdaj pa to postavimo ob bok današnji mladini, ki je mnenja da je naša država katastrofalna ker jim ne najde dobro plačanih služb, ki bi jih čakale takoj ko se odločijo da bodo zaključili s šolanjem
božo1
# 13.12.2017 ob 06:08
A pot ni bila lahka, prvega pol leta je delal kot kirurški asistent brez kakršnih koli kompetenc, izpita, nostrifikacije. To še ni bilo vse, prva štiri leta je namreč delal brez plačila.
Tole in
da postane moja tehnika boljša od drugih. Zato sem skoraj dve leti na začetku specializacije po tem, ko sem zvečer prihajal domov, iz bolnišnice prinašal material, ki je ostal od operativnih posegov, v trgovino sem šel celo kupit živalska srca, in delal. Več delaš, boljši postaneš,"

in še kaka malenkost pove vse o človeku, njegovi življenjski ali poklicni pripadnosti ter seveda o ZDA kot specifičnem socialno ekonomskem okolju.
neznalček
# 12.12.2017 ob 15:42
@tu in tam

Pravzaprav je tu in tam za ta poklic na podoben način na začetku zastonj delo. Žal.
smukač
# 12.12.2017 ob 13:57
To, da je 43 leta delal zastonj je napisala Ksenija Tratnik, ki ne ve, da v ZDA lahko delaš ne da bi dobil PLAČO ne pa da bi dobil plačilo. Če delaš doktorat ali specializacije namreč dobivaš plačilo, saj brez denarja ne moreš živeti niti v Sloveniji kaj šele v ZDA.
janezi
# 11.12.2017 ob 17:19
hvala Anja Čuček in ekipi.Čestitke Dr. Gregoriču !!
jureimacure
# 09.12.2017 ob 22:27
Priden.
tetka
# 09.12.2017 ob 17:27
Vse lepo in pohvale vredno...ampak kirurg ki dela od 6h do 22 ure pa ne more biti perfekten ampak povprečen ker ni mogoče drugače zaradi preutrujenosti. Če pase tu šteje študij literaturd zraven in pogovor s kolegi v menzi...potem pa najdemo tudi v Sloveniji take rekorderje.
fantasycamp
# 09.12.2017 ob 15:23
Torej navdihujete ljudi da zapustijo Slovenijo, mogoče ni tak slabo...
smukač
# 12.12.2017 ob 13:52
Gregorič ima v ZDA 1 mil. $ letne plače, v Sloveniji bi je za enako delo imel 10 do 13 krat manj ali max 100.000 $. Zanima me kako bi sploh lahko zadržali takšnega kirurga, da bi ga slovenceljni nato še kritizirali in pljuvali po njem, ker bi imel recimo 8000 € plače.
jolbe11
# 09.12.2017 ob 20:49
Pravljice so lepa stvar. Da ima gospod velik svoj medicinski center v Novi Gorici pa ni nič napisano. Lepo je verjet v pravljice, ampak na koncu vsi ljudje delajo za denar. S čimer ni prav nič narobe, le osladno hvaljenje kako je vse fino ni ravno na mestu. Gospod bo ravnokar prikazan kot Pedro Opeka z Madagskarja... A to ga niste vprašali, če je delal zastonj toliko časa, če je živel od zraka ali od dobitka na lotu. In ker je to malo verjetno, bi lahko pojasnil kako je bilo zares s finančno platjo. In te zgodbe o prenosu sistema kot je v Ameriki na slovenske razmere so kilavo delo. V Sloveniji je na tisoče zdravnikov, ki za bedno plačo delajo izredno humane in strokovne stvari za to, da jih na koncu še ZZV nadleguje. Malo si preberite še kakšne druge vire, da boste videli kakšnemu maltretiranju so izpostavljeni slovenski zdravniki s strani vodstev in predvsem zdravstvene zavarovalnice. In pljuvanje po zdravnikih ko je govora o oragnizaciji je popolnoma nepotrebno, saj zdravniki nimajo skoraj nobenega vpliva na organizacijo! Še takrat, ko se zares trudijo jih ministrstvo mirno zignorira...
zofija1
# 09.12.2017 ob 14:31
Slovenske sanje so tudi mogoče, če bi zdravniki delali in živeli v duhu dr. Gregoriča, ne, da takoj po končanem šolanju najprej zahtevajo dobro plačano službo, po možnosti v glavnem mestu, visok položaj , ipd., itd. Redke izjeme pa še vedno ustvarjajo upanje!
Qrac
# 09.12.2017 ob 13:44
če bi v mesariji nabavil dele, jih sestavil in ustvaril novo življenje .. to bi pa blo a ?
bistri08
# 09.12.2017 ob 13:38
Zakaj je slika narobe obrnjena?

Spet nova sodobna kultura ali trend s katero še nisem seznanjen?
Facebook