Nabiramo mlade liste, takoj ko breza odcveti, kajti, ko listi ostarijo, nimajo več istih učinkovin. Foto: MMC RTV SLO
Nabiramo mlade liste, takoj ko breza odcveti, kajti, ko listi ostarijo, nimajo več istih učinkovin. Foto: MMC RTV SLO
Jesenski podlesek in čemaž
Do zastrupitve pride največkrat z jesenskim podleskom, ki ima bolj temno barvo, smrdi, nima nobenega vonja po česnu, pravi Majes. Na sliki sta oba. Foto: UKC Ljubljana

poznavalec in pridelovalec zdravilnih rastlin.

Poleg tega je razložil pomen nekaterih rastlin v ljudskem zdravilstvu, kot so breza, trpotec in čemaž, ter delil nasvete o uporabi zdravilnih zelišč za posamezne bolezenske tegobe.

Z brezo za lažje odvajanje vode
Po besedah Majesa je pri brezi prvobitno nabiranje listov in pridobivanje soka iz debla. Nabiramo mlade liste, takoj ko breza odcveti, kajti ko listi ostarijo, nimajo več istih učinkovin. Liste lahko posušimo v sušilnici pri temperaturi 40 °C, bodisi na kmečki peči bodisi na toplem in senčnem podstrešju. Vendar strokovnjak opozarja: "Paziti moramo, da obdržijo lepo zeleno barvo."

Najpomembnejši proizvod je čaj iz brezovih listov, ki je najboljši diuretik. Zato je priporočljiv za ljudi, ki trpijo za nepravilnim izločanjem seča iz sečil. Z uživanjem čaja namreč lahko izboljšamo odvajanje seča. "Sam čaj iz brezovih listov je izredno neokusen, zato jih mešamo z drugimi diuretiki," še dodaja Majes.

Trpotec prežene dražeč kašelj
"Pri nas poznamo tri vrste trpotcev: suličasti/ozkolistni, srednjelistni in veliki trpotec," našteva gost in pri tem pojasnjuje, da bistvenih razlik med njimi ni. Le da ima ozkolistni trpotec največjo vsebnost sluzi in se ga uporablja pri težavah z dihali, kot so dražeč kašelj, bronhitis, prehlad. Omenjena učinkovina ustvari tanko oblogo na sluznici zgornjih dihalnih poti, ki sluznico ščiti pred draženjem. Poleg tega imajo sluzi tudi blago protimikrobno delovanje. Majes opisuje še čas rasti oziroma cvetenja trpotcev: "Dobro je, da rastejo ali cvetijo v zaporedju. Sedaj je začel cveteti ozkolistni, potem bo srednjelistni, ima že lepe liste, in nato še veliki trpotec."

Čemaž – gozdni česen
Po gozdovih v tem času že diši po čemažu, vse bolj priljubljeni gurmanski divji rastlini. "Tisti, ki ne voha, in tisti, ki je barvno slep, naj ne nabira čemaža," svari poznavalec rastlinja. Pogosto namreč pride do zamenjave čemaža z zelo podobnimi, a strupenimi rastlinami. "Do zastrupitve pride največkrat z jesenskim podleskom, ki ima bolj temno barvo, smrdi, nima nobenega vonja po česnu. Potem so še šmarnica, bela čmerika in pegasti kačnik," pravi Majes, ki nam je zaupal še nekaj koristnih napotkov za pripravo zdravih jedi iz čemaža. Gozdni česen, kot mu tudi nekateri pravijo, je okusen v solatah skupaj z regratom kot tudi v namazih. Kremast namaz pripravimo iz čemaža, olja in dobre morske soli. Lahko pa čemaž nasekljamo in zamrznjenega celo leto uporabljamo kot jušno prilogo.

Nekaj koristnih napotkov za lajšanje bolezenskih težav
Če vas pestijo bolečine v kolenih in imate obrabljen hrustanec, Majes predlaga uporabo tinkture arnike, ki jo eno minuto vtiramo na prizadeto mesto. "Dvakrat na dan po 20 minut do pol ure vtiramo olje šentjanževke razmeroma dolgo časa, da se hrustanec obnovi in da ne boli."
Za boljšo prekrvavitev nog poleg maže s smolnatimi mazili priporoča predvsem pitje čaje za ožilje: "Eni čaji so, ki delajo žile elastične, imajo razmeroma veliko rutina, recimo ajda, za čiščenje celega telesa, očistijo se maščobne obloge, holesterol iz ožilje."

Tudi za srbečico lasišča guru na področju zdravilnih rastlin pozna ljudski recept. Rožmarin, korenino koprive in malo preslice poparimo in zmešamo z brezovim sokom. Nastalo mešanico si vsaj 10 minut vtiramo v lasišče. Če nimamo pri roki soka iz breze, pa brezove liste, rožmarin, preslico in korenino koprive namočimo v žganje in tinkturo z 10-minutnim masiranjem nanesemo na lasišče.

Pri razpokah na nogah se po Majesovih besedah najbolje obnese macesnova smola, pri razdraženem želodcu pa "čaj, ki nevtralizira kislino, vendar brez diete tu ne gre".

Če med ščetkanjem zob zaradi krvavečih dlesni pljuvate kri, lahko posežete po zmletem pripravku iz korenine srčne moči in hrastovega lubja. Ščetko pomočite v vodo in nato v zmlete sestavine ter z njo rahlo zdrgnite dlesni. "Tudi žajbljev list, s tem si drgnemo. Žajbelj je močan antiseptik. Vendar pridejo tu bolj v poštev čreslovine, ki zakrčijo beljakovine oziroma dlesni, da bakterije ne morejo narediti svojega," še pojasnjuje gost.

Moški imajo pogosto težave s povečano prostato, a tudi za to bolezen gospod Majes pozna zdravilno moč narave: "Damo 50 odstotkov vrbovca, korenino koprive, brezovo listje, ptičjo dresen, lahko še koruzne laske. Tega čaja se popije liter na dan. Najmanj 2 kuri, se pravi 2 meseca."

Za krepitev krhkih kosti oziroma osteoporozo predlaga naslednji recept: "Vzamete 4-litrski lonec, notri date 10 opranih jajc in nalijte do vrha s sokom limon. Za 10 dni postavite v hladilnik. Potem vzamete palični mešalnik, vse skupaj zmiksate, dodate 20 dag rjavega sladkorja in 1 l viskija ali dobrega brandija ter vse skupaj zmešate in precedite. Vsako jutro popijte eno jušno žlico mešanice."

Za neobremenjeno uživanje vsakdana strokovnjak priporoča šentjanževko, pasijonko, meliso, sivko in meto, ki se dobro obnesejo tudi pri težavah, povezanih z meno. Vročinske navale in razdražljivost, simptome mene, uspešno ukrotimo tudi s črno deteljo, ki vsebuje veliko estrogena.

Z rednim uživanjem česnove tinkture po gostovem mnenju prispevamo k zmanjševanju ravni holesterola, s pitjem tinkture iz črne mete pa poskrbimo za normalen srčni ritem.

Majesovo preverjeno sredstvo za odpravljanje driske se glasi: "Nekje dobite korenino srčne moči in jo zmeljete. Eno jušno žlico - ne zvrhano - tega prahu pojejte in zalijte z vodo. Potem si skuhajte čaj iz hrastovega lubja in srčne moči in ga spijte."

Celotni oddaji lahko prisluhnete s klikom na spodnjo povezavo