Življenje Marije Crnobori je predstavljeno v monografiji Životić (Življenjce), o kateri je pisatelj Miljenko Jergović zapisal besede, ki jih navajamo v citatu spodaj. Foto: Istarsko narodno kazalište
Življenje Marije Crnobori je predstavljeno v monografiji Životić (Življenjce), o kateri je pisatelj Miljenko Jergović zapisal besede, ki jih navajamo v citatu spodaj. Foto: Istarsko narodno kazalište

V biografiji Marije Crnobori je zbrana zgodovina naše dobe. To je eno tistih življenj, ki so večja od sebe samih, katerih protagoniste po navadi doživljamo kot pravičnike, ker se nam zdi, da je bilo treba veliko zbranosti, pozornosti in skrbi za druge, da bi ga lahko odživeli in živeli na tak način.

Miljenko Jergović

V spomin mnogih se je zapisala z odmevnimi filmskimi vlogami: upodobila je Marie Curie v filmu Radijum (Radij), prepoznavna je bila v filmih Nevjera (Nevera) in Mrtvi grad (Mrtvo mesto).

Marija Crnobori se je rodila leta 1918 v Banjolah pri Pulju. Igre se je učila na zagrebški igralski akademiji v razredu Branka Gavelle. Med letoma 1941 in 1946 je bila angažirana v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, v sezoni 1946/47 pa v reškem Narodnem gledališču.

Leto pozneje se je na vabilo Bojana Stupice in Elija Fincija pridružila ansamblu na novo ustanovljenega Jugoslovanskega dramskega gledališča. Igrala je tudi v prvi predstavi tega gledališča Kralj na Betajnovi, z njim pa je ostala povezana večino kariere, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Crnoborijeva je bila poročena s hrvaškim režiserjem in književnikom Markom Fotezom (1915-1976), enim od ustanoviteljev Dubrovniških poletnih iger. V zakonu se jima je rodil sin Aleksandar Fotez (1951-2009), ki je bil prav tako uspešen režiser.

Crnoborijeva je tudi sama sodelovala pri razvoju Dubrovniških poletnih iger v prepoznaven kulturni festival. Obiskovalci so jo lahko v sklopu iger videli v več vlogah, med drugim kot Ofelijo v Hamletu in kot Titanijo v Senu kresne noči.

Objavila je dve knjigi: zbirko spominov Svijet glume (Svet igre) leta 1991 ter zbirko esejev o gledališču, nastalih med letoma 1952 in 2004, naslovljeno Životić (Življenjce).

V biografiji Marije Crnobori je zbrana zgodovina naše dobe. To je eno tistih življenj, ki so večja od sebe samih, katerih protagoniste po navadi doživljamo kot pravičnike, ker se nam zdi, da je bilo treba veliko zbranosti, pozornosti in skrbi za druge, da bi ga lahko odživeli in živeli na tak način.

Miljenko Jergović