Zavedanja o tem pri nas ni prav veliko, bi lahko rekli – prav zato pri motiviranju za spremembe in vseživljenjskem učenju pomembno vlogo igrajo delodajalci, je za 1. program Radia Slovenija poročala Urška Valjavec. Da bi bolje spoznali način razmišljanja in dela starejših, je GZS v okviru projekta MeetChange izvedel anketo med delodajalci ter 30 poglobljenih intervjujev s starejšimi delavci v izbranih podjetjih v Sloveniji, Bolgariji in na Madžarskem.

Ugotovili so, da so starejši v podjetju pomembni, seveda pa ima njihovo delo svoje prednosti in slabosti. "Podjetja pravijo, da so dovolj spretni in da obvladajo svoje delo. Da so pri delu zanesljivi, da nimajo preuranjenih in paničnih reakcij. So dober vir prenašanja znanja, ki ga imajo na svojem delovnem mestu. To, kar oni znajo, je kvalitetno znanje. Starejši delavci imajo negativne konotacije oziroma je zadeva taka, da pri nekaterih delih res težko vzdržijo tempo, ki ga zahteva delovni proces, in se nanj težko prilagodijo. Pogosto tudi niso pripravljeni na novo delovno okolje, če je potrebna njegova menjava," pravi Metka Penko Natlačen iz Gospodarske zbornice Slovenije.

Kako pa se v podjetju vidijo starejši delavci?
Starejši delavci so z delom, ki ga opravljajo, večinoma zadovoljni, imajo samozaupanje, vedo, da delajo dobro, štejejo se za ustrezno konkurenčne in kompetentne. Ob tem je zanimivo, da starejši delavci v Sloveniji menijo, da bi morali imeti več pravic kot preostali delavci, medtem ko se v drugih državah starejši počutijo enakovredne drugim.

Za delodajalce so vedno ključni stroški. Profesorica Jana Žnidaršič z ekonomske fakultete pravi, da so stroški starejših delavcev še vedno nekoliko višji od mlajšega sodelavca, pa vendar: "Treba je poudariti, da so ti stroški nižji, kot če vam odide strokovnjak v prezgodnji pokoj. In vi iščete novega. Imate visoke stroške z uvajanjem novega delavca. Merljivi in nemerljivi stroški hitro preidejo v korist starejšega. Tu so še stroški napačnih odločitev, namreč nikoli nimate zagotovila, da bo mlad človek kos položaju."

Prenos znanja s starejše generacije na mlajšo
Nekatera podjetja v Sloveniji so že prepoznala zmožnosti starejših delavcev. Njihov potencial vidijo predvsem v znanju. Odločili so se za prenos znanja s starejšega na mlajšega delavca. Tak primer je med drugim v Premogovniku Velenje. "Naši sodelavci inštruktorji in mentorji so odgovorni za vse dijake in študente, ki opravljajo obvezno prakso in praktični pouk, to usposabljanje poteka na delovnem mestu. Z njimi gredo na delovišča, ki so temu primerno prilagojena," pojasnjuje Natalija Lah.

Sodelovanje je torej zelo pomembno. Delodajalci so prvi v vrsti, ki morajo spodbujati tako vedenje. V Steklarni Hrastnik se tega zavedajo: mlajši in starejši sodelavec sta skupaj oblikovala že več njihovih najbolj prodajanih izdelkov - mladi je dal idejo, starejši je to izvedel.

Pobudnica dobrih praks v hrastniškem podjetju je Ksenija Špiler Božič. "Mislim, da je odgovor res v tem, da v kadrovski službi sestavljamo mešane time, potem se dogajajo sinergije in fuzije ter preboji, ko pridejo dva, trije različni pogledi in nastajajo nove vrednosti, o katerih prej ni nihče razmišljal, da so sploh možne. Ne jih izključiti. Dajmo pozabiti na ukrepe predčasnega upokojevanja in poglejmo, kaj imamo v podjetju v tej generaciji, ki je v nekem odhodu v drugo življenjsko obdobje, in potegnimo to nazaj. Sploh v industriji je to v Sloveniji ključnega pomena. Ker če ne, nam znanje odide, ti delavci odnesejo s seboj izkušnje. Tako kot danes mladi odhajajo v tujino in se zgražamo, bi se morali enako zgražati, da nam starejši ljudje odhajajo v pokoj, pri čemer imajo številni potenciale, ki niso izkoriščeni."