Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak je predstavila skrb vzbujajoče podatke o položaju starejših v Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO
Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak je predstavila skrb vzbujajoče podatke o položaju starejših v Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO
Vse več starejših komaj preživi mesec s svojo pokojnino. Foto: BoBo

Kot je poudarila Kožuh Novakova, statistični podatki kažejo na skrb vzbujajoč ekonomsko-socialni položaj starejših v Sloveniji v povezavi z drugimi družbenimi skupinami. Starejše ogroža zniževanje višine pokojnin od leta 2000 dalje in posledično naraščanje revščine med starejšimi, posebej v enočlanskih gospodinjstvih. Hkrati pa je na udaru tudi aktivna populacija, saj se razmerje med aktivno zaposlenimi in upokojenimi slabša.

Predsednica ZDUS-a je omenila tudi nevarnost razraščanja nestrpnosti in sovraštva med generacijami. Kritično je ocenila ravnanje oziroma odnos politikov do starejših, češ da ignorirajo potrebe starejših in odrivajo starejše od dejavnega sodelovanja pri vodenju države.

Konferenco sta ob sodelovanju Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in organizacij HelpAge International, AGE Platform Europe ter EURAG pripravila evropska poslanca Tanja Fajon in Ivo Vajgl. Vodstvo ZDUS-a je poleti poslancema podrobno predstavilo svojo vlogo in prizadevanja v povezavi s pripravami predloga konvencije Združenih narodov za zaščito človekovih pravic starejših. Zadnjo podpirata tudi pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvo za zunanje zadeve, so sporočili iz Bruslja.

Kot je povedala Fajonova, sta aktivno staranje in medgeneracijska solidarnost aktualni vprašanji bolj kot kadar koli do zdaj, saj bo Evropa 2050 najstarejša celina na svetu. "Število oseb, starejših od 60 let, se bo povečalo z zdajšnjih 605 milijonov na kar dve milijardi. Povprečna starost Evropejca bo takrat 49 let, danes je 39, skrb vzbujajoča pa je tudi nizka rodnost," je opozorila Fajonova in dodala, da so na konferenci predstavili tudi primere dobrih praks, ki jih v Sloveniji izvajajo številni prostovoljci.

"Žal smo priče trendu, ko starejši vse bolj - na jesen svojega življenja - znova
prevzemajo odgovornost in skrb za svoje otroke, pripadnike srednje generacije, ki
ob posledicah ekonomskega pešanja v velikem delu članic EU-ja vse težje poskrbijo
zase in za svoje otroke," je dejal Vajgl.