Z večanjem števila miši in drugih glodavcev (podgane, voluharji) se posledično poveča tudi število okužb s hemoragično mrzlico z renalnim sindromom oziroma mišjo mrzlico. Foto: Reuters
Z večanjem števila miši in drugih glodavcev (podgane, voluharji) se posledično poveča tudi število okužb s hemoragično mrzlico z renalnim sindromom oziroma mišjo mrzlico. Foto: Reuters

Povzročajo jo hantavirusi, ki se med sabo razlikujejo po vrsti gostitelja in glede na geografsko pojavljanje, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Od okužbe do izbruha bolezni pa lahko mine od nekaj dni do dveh mesecev. Zbolijo lahko ljudje na podeželju in v mestih, saj se glodavci pogosto naselijo v kleteh in skladiščih ter z iztrebki onesnažijo predmete.

Poskrbite za preventivo
Strokovnjaki predvidevajo, da se bolezen prenese na človeka prek vdihavanja virusov, ki so v izločkih (seč, slina, iztrebki) glodavcev. Ob tem pride do okužbe hrane, vode ter okolja, in sicer najpogosteje v poletnih mesecih ter vse do pozne jeseni. V tem času smo ljudje tudi največ časa v naravi zaradi opravil v sadnih in zelenjavnih vrtovih, na polju ter v gozdu. Ravno tako se ljudje v času počitnice odpravijo v gore, na taborjenje, divja kopališča idr. Če na teh mestih opazite iztrebke glodavcev, je dovzetnost za okužbe še toliko večja.

"Za tabornike je splošno navodilo, da ne postavljajo šotora, če vidijo sledove glodavcev ali njihove iztrebke. Ne puščajte hrane na tleh in ne pijte vode iz površinskih izvirov v naravi. Poskrbite za higieno rok in ne sedite ali ležite na golih tleh," je opozorila Eva Grilc z NIJZ-ja.

Prvi znaki bolezni so podobni gripi
"Bolezen je v prvi fazi podobna gripi, vendar v tem času klasične gripe ni, čeprav so mogoče druge okužbe dihal. Če ima nekdo visoko vročino in je zelo prizadet, naj poišče zdravniško pomoč," je pojasnila Grilčeva. Bolezen poteka v več fazah, vendar so znaki odvisni od vrste virusa, ki jo je povzročil. Običajno jo spremljajo visoka vročina, močan glavobol in bolečine v ledvenem delu in trebuhu. Bolniki so lahko v obraz rdeči, kot bi dobili sončne opekline. Če se bolezen pojavi v lažji obliki, jo lahko prebolite brez posledic. V primeru, da bolnike spremljajo nemirnost, motnje zavesti, krči in krvavitev v koži ter sluznicah, je treba bolnišnično zdravljenje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.

Izvajajte redno deratizacijo
Cepiva proti bolezni še ni. "Priporočamo, da ljudje glodavcem preprečijo vstop v bivališče in poskrbijo za varno odstranjevanje, še posebej organskih odpadkov, ki privabljajo glodavce, živila naj hranijo v zaprtih posodah. V naseljih pa izvajajte redno deratizacijo oziroma zatiranje glodavcev."

Pred čiščenjem prostora, ki je bil dalj zaprt in bi se v njem lahko naselili glodavci, na stežaj odprite okna in prostor zračite vsaj 30 minut. Medtem časom se v prostoru ne zadržujte. Če opazite sledove ali iztrebke glodavcev oziroma najdete poginule živali, pripravite raztopino klornega razkužila (npr. Varikino) in to področje razkužite, svetuje Grilčeva. Za nanos lahko uporabite pršilke čistilnih sredstev ter pustite delovati razkužilo vsaj pet minut. Po čiščenju dajte obleko čim prej v stroj in jo operite na 60 °C, če je mogoče.

Število prijav o okuženosti z mišjo mrzlico upada
"Sicer je pa to redka bolezen, ki se pojavlja ciklično. Ko imajo glodavci več hrane, se tudi hitreje razmnožijo. Letos imamo v Sloveniji 47 prijav (do konca junija, op. a.). Okužbi so bolj izpostavljeni ljudje, ki se poklicno gibljejo v naravi, to so lahko prevozniki, skladiščniki, vojaki, ljudje, ki so veliko rekreativno v naravi, taborniki in športniki. Težko pa je presoditi, kje je večja ali manjša možnost za okužbo. Vrh obolevanja za mišjo mrzlico je bil konec maja, tako da zdaj prijave upadajo, zato upajo, da se bo stanje postopoma umirilo," je pojasnila Grilčeva.