Nedavna raziskava je pokazala, da bi lahko tretjino primerov alzheimerjeve bolezni preprečili z bolj zdravim življenjskim slogom. Foto: BoBo
Nedavna raziskava je pokazala, da bi lahko tretjino primerov alzheimerjeve bolezni preprečili z bolj zdravim življenjskim slogom. Foto: BoBo
Glavni dejavniki tveganja za pojav bolezni so pomanjkanje telesne dejavnosti, debelost, kajenje, depresija, visok pritisk in nizka stopnja izobrazbe. Foto: MMC RTV SLO

Alzheimerjeva bolezen, ki je najpogostejša oblike demence - predstavlja več kot 65 odstotkov demenc -, je predvsem bolezen starejših: le 10 odstotkov bolnikov je ob prvih bolezenskih znakih mlajših od 65 let, s starostjo pa se delež bolnikov hitro povečuje. Med 80 in 90 let starimi se jih z demenco bori od 20 do 45 odstotkov.

Prvi simptomi bolezni se kažejo kot motnje spomina predvsem na sveže dogodke, bolezen pa napreduje razmeroma počasi, zlasti pri poznem začetku. Mogoča so krajša ali daljša obdobja, ko se bolezen upočasni. Od začetka težav do smrti bolnika mine v povprečju od osem do devet let, navajajo v združenju. V zadnjem stadiju so bolniki povsem nebogljeni in v celoti odvisni od pomoči okolice pri zagotavljanju osnovnih življenjskih funkcij in pri zagotavljanju varnosti.

Vzrok bolezni še neznan
Bolnikom z alzheimerjevo boleznijo v možganih odmirajo živčne celice. Možgani teh bolnikov pogosto tehtajo manj kot 1.000 gramov v primerjavi z zdravimi, ki tehtajo 1.300 gramov. Vzrok za nastajanje teh sprememb še ni znan, nekateri dejavniki tveganja, ko so kajenje in možganske poškodbe, pa povečajo verjetnost za nastanek alzheimerjeve bolezni, navajajo v Spominčici, slovenskem združenju za pomoč pri demenci.

Ker se slovensko prebivalstvo stara, se povečuje tudi število tistih, ki jih prizadene alzheimerjeva bolezen. Veliko izmed njih jih živi v domovih za starejše, saj niso sposobni samostojnega življenja. Kot pravi direktorica Doma starejših občanov Fužine v Ljubljani Bojanka Genorio, zaznavajo vedno večje potrebe po nastanitvi oseb z diagnosticirano demenco. Trenutno pri njih biva 58 stanovalcev z različnimi oblikami demenc, od tega jih ima polovica alzheimerjevo bolezen.

Bolniki v domovih starejših potrebujejo posebno obravnavo
Stanovalcem z demenco pomagajo dan strukturirati, kar vodi v izboljšanje prostorske, časovne in situacijske orientacije ter zmanjševanje oblik vedenja, kot so agresija, povečan nemir, begavost, apatičnost in podobno, pojasnjuje Bojanka Genorio. "Pri oblikovanju ponudbe dejavnosti se zgledujemo po običajnem vsakdanjiku, kot so ga živeli pred začetkom bolezni. Skušamo se vživeti v njihov svet. Izhajamo iz trenutnega stanja osebe z demenco in njene biografije ter iščemo mostove med preteklostjo in sedanjostjo. Prizadevamo si, da kljub bolezni ohranjajo lastno dostojanstvo," delo z osebami z demenco opisuje Bojanka Genorio.

Mednarodno združenje za alzheimerjevo bolezen je september določilo za mesec ozaveščanja o demenci. Na svetu je več kot 44 milijonov obolelih za demenco, v Sloveniji pa za posledicami bolezni trpi več kot 32.000 bolnikov.

V Evropi ima to bolezen skoraj pet milijonov ljudi. Do leta 2030 pa se pričakuje, da bo ta številka zrasla na osem milijonov in do leta 2050 na okoli 12 milijonov bolnikov, na svetovni ravni pa na 115 milijonov.