Video- in avdioznanost: Kako z meduzami odstraniti plastiko iz morij in druge nore, nove ideje
Znanost na Televiziji in Radiu Slovenija v juniju
Objavljeno: 16. julij 2018 ob 10:44
Ljubljana - MMC RTV SLO

Meduze obstajajo (najmanj) pol milijarde let in bodo verjetno še dolgo. Foto: Ugriznimo znanost
       Mikrodelce bi lahko zajezili že takoj na izpustu čistilnih naprav, vendar ti izpusti niso največji ponor in vir delcev mikroplastike. Le-ta nastaja v oceanih. Zato rešitve, ki jih razvijamo v tem projektu, ne bodo dovolj. So pa ene prvih. Nove, nore ideje, in imamo že nove nore ideje za prihodnost. Ne želimo se ustaviti samo tukaj, ampak proizvajati filtre, ki bi jih lahko dali na morsko gladino.       
 Ana Rotter, NIB
Laboratorijsko preučevanje v piranski postaji. NIB sicer sodeluje na mednarodnem projektu GoJelly, tudi z norveškimi partnerji, ki bodo razvili metode napovedovanja pojavljanja meduz za posamezne lokacije v Evropi. Foto: Ugriznimo znanost
Zeleni delci mikroplastike se vežejo na skupke sluzi meduz. Foto: Ugriznimo znanost
Sogovornici z NIB-a v studiu TV Slovenija. Foto: Ugriznimo znanost

Zadnja leta smo priča izjemnemu porastu števila meduz, kar povzroča številne težave. Kako pa bi lahko porast meduz obrnili sebi v prid, denimo za čiščenje plastike iz morij? Vse to in še več v oddajah o znanosti na RTV SLO.

Opazovanje meduz v velikih akvarijih lahko učinkuje sproščujoče. Za podvodne fotografe so meduze zaradi svoje fotogeničnosti sanjski objekt. Večina ljudi pa nad vse pogostejšim pojavljanjem meduz v morju ni navdušena. Cvetenje meduz ne povzroča težav le kopalcem in turizmu, temveč tudi gospodarstvu. Meduze trgajo ribiške mreže, uničujejo ribogojnice in mašijo hladilne sisteme elektrarn. Kaj lahko storimo, če se bo cvetenje meduz še nadaljevalo in jih bo v morju čedalje več? Ena rešitev je omejiti njihov razmah. Druga pa je izkoristiti presežek meduz nam v prid.

Meduze preučuje piranska postaja
Kakšna je vloga meduz v našem morju? "Meduze, kot jih poznamo danes, so našli v kamninah, ki so starejše od 500 milijonov let. Tako vemo, da so evolucijsko zelo stare in so pomemben člen morskih ekosistemov, saj so hrana drugim organizmom. Hkrati nudijo zatočišča določenim drugim vrstam. [...] Potem ko meduze odmrejo, pomembno vplivajo na mikrobno združbo v vodnem stolpu in morskem dnu. Hkrati so vir hrane določenim nevretenčarjem, ki živijo na morskem dnu," je povedala Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje Piran (NIB).

Meduze se v našem morju pojavljajo čedalje pogosteje in tudi časovno čedalje daljše obdobje. Rednega monitoringa meduz nimamo, a Morska biološka postaja jih je tri leta raziskovala na področju Luke Koper. "Spremljali smo polipe. Kot veste, imajo meduze kompleksen življenjski cikel, v katerem se izmenjujeta polipna faza in meduze. Te so prosto plavajoča bitja, kot jih srečamo na morju. Del življenja pa preživijo pritrjene na podlago v obliki polipov. To so kot dva milimetra velike morske vetrnice. Kot zanimivost naj povem, da smo jih na eni ostrigi našli nekaj sto. Vsak polip ima potencial, da v vodni stolpec v določeni sezoni sprosti tudi do 20 malih meduzic. Če si naredimo malo matematike, na koncu ima samo en pomol potencial, da sprosti v določeni sezoni tudi nekaj milijard meduz. Seveda vse ne preživijo. Hkrati naj poudarim, da se to ne dogaja samo v Luki Koper, ampak povsod, kjer imamo umetne strukture v vodi, saj se ličinke meduz pritrdijo neposredno ali pa na obrast."

Frekvenca X in Ugriznimo znanost:
- januarja,
- februarja,
- marca,
- aprila.,
- maja.


Zakaj jih je vse več

Eden izmed razlogov, da jih je vedno več, je v tem, da jim dajemo vedno več površin za pritrjevanje. Kaj pa drugi razlogi? "Deloma ne znamo pojasniti, ker ni specifičnih dolgoletnih monitoringov, ki bi to dokazali. Vse to, kar vemo, v bistvu predvidevamo. Predvidevamo pa slednje: eden izmed razlogov za večji porast meduz je povišana temperatura v zadnjih letih. Eden izmed razlogov je prihod invazivnih vrst prek balastnih voda. Eden pa je ta, kot smo že rekli: strukture, ki jih je človek naredil, na katere se meduze rade pritrjajo, in jih sicer ne bi bilo," je dejala Ana Rotter, tudi s piranske postaje.

Pa se razmnožujejo vse vrste meduz? "To je težko reči, ker njihova številčnost med leti niha zaradi njihovega življenjskega cikla, ki se med vrstami razlikuje. V vodni stolpec se ne sprostijo vse hkrati. Rednega spremljanja meduz nimamo, ampak iz naših opazovanj vidimo, da se v določeni sezoni v določenih letih množično pojavljajo. Predvsem smo ugotovili, da je od 80. let dalje teh številčno veliko več," je povedala Kogovškova.

Pri nas meduze trgajo mreže ribičem. Po svetu pa je pravzaprav škoda zaradi meduz veliko večja. "Tako je. Od severa do juga, od Švedske do Izraela, od Amerike do Filipinov so znani primeri, ko so meduze zamašile hladilne sisteme nuklearnih elektrarn in so ustavili celotno proizvodnjo za nekaj dni, da bi sisteme očistili. Tako da merimo dejansko gospodarsko škodo. Čistijo pa jih ročno, z vilam podobnimi pripomočki, in teh meduz ni malo. Nabere se jih za 50 tovornjakov. Preglavice delajo tudi tam, kjer jih na prvi pogled ne bi pričakovali, recimo na letalonosilkah. Na USS Ronald Reagan je ravno tako utrpela škodo, ker so ji zamašile hladilne sisteme," je pojasnila Rotterjeva.

Za hrano, gnojila, medicino ...
Za kaj vse bi jih lahko uporabili, je bržkone odvisno od njihove sestave. "Okvirno sestavo poznamo. Če pogledamo tri glavne organske komponente, so največ sestavljene iz beljakovin, nekoliko manj lipidov in zelo malo ogljikovih hidratov. Uporabne so v kozmetiki, medicini, kmetijstvu in tudi za prehrano ljudi ter živali." V Aziji so meduze že dolgo kulinarična specialiteta. Zdaj pa italijanski strokovnjaki pripravljajo kuharsko knjigo receptov jedi z meduzami, prilagojenimi okusu Evropejcev.

Lahko bi jih uporabili tudi kot hrano za ribe v ribogojnicah. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano ribogojnice predstavljajo 44 odstotkov celotnega ulova. Ribogojstvo je zaradi prelova danes zelo pomemben vir rib. "Običajno se ribe v ribogojnicah hrani s peleti, ki so sestavljeni iz ribje moke in ribjega olja. To pomeni, da lovimo ribe, da nahranimo ribe v ribogojnicah," je povedala Kogovškova.

Tudi meduze se prehranjujejo z ribami in ribjimi mladicami. Kako bi to lahko obrnili? "V trenutnem projektu v sodelovanju z ribogojnico fonda poskušamo ugotoviti, kako bi lahko pripravili oz. katere vrste so primerne za ta namen." Sol je težava. "Biomasa meduz je zelo slana. Ko jo posušimo, ostane veliko soli. In ko hranimo ribe, bi slednje potrebovale veliko energije, da izločajo sol, in te energije ne bi usmerjale v rast in razvoj. To je za ribogojnico zelo pomembno." "Kako pripraviti hrano iz meduz, trenutno še ne vemo. Projekt je šele v prvem letu, na veliko vprašanj je še potrebno odgovoriti. Če se srečamo čez dve leti, potem povem."

Sluz in mikroplastika
Sluzi iz meduz ni težko pridobiti. Težje jo je analizirati in ugotoviti, katera je najboljša. Meduze hranijo v posebnem akvariju valjaste oblike, v katerem s posebnim sistemom posnemajo gibanje morskih mas, ki meduzam omogočajo njihovo naravno gibanje. Obdane so s sluzjo, ki jih varuje pred zunanjimi vplivi. Poleg tega v stresnih razmerah, ki jih lahko sproži že sprememba vodnega toka, sluz aktivno izločajo skozi ustno odprtino. Sluz je nekakšen šibek vodni gel, ki ga v 90 odstotkih sestavlja voda, preostalo sol in ogljikoproteini.

V NIB-u temeljito analizirajo njeno sestavo. Eden od namenov tega početja je ugotoviti, kako dobro različne sluzi nase vežejo mikroplastiko. Izkaže se, da precej dobro, tudi na področju nanodelcev. Znanstveniki bi na tako lahko prišli do biofiltra, ki bi iz morij mikroplastiko pobiral.

Človeštvo vsako leto v oceane odvrže več kot 12 milijonov ton plastike, ki se ne razgradi, ampak le razdrobi na mikrodelce, ki ne onesnažujejo le morskega okolja, ampak škodujejo tudi morskim in obmorskim živalim.

Kako pa to, da meduze že zdaj same nase ne vežejo te mikroplastike? "Kot prvo zato, ker to izločanje sluzi ni omejeno, kot to mi poskušamo ustvariti v laboratoriju. Kot drugo ne izločajo v takšni količini, da bi bilo kakor koli opazno. Vse takšne poskuse je treba prenesti v laboratorijsko okolje," je pojasnila Rotterjeva.

In kako bi bili ti biofiltri videti v praksi? "Dobro vprašanje. Ključno je slednje: dokler so mikro in nanodelci še v vodi, plujejo v vodnem stolpcu, takrat je še čas, da nekaj naredimo. V trenutku, ko pridejo na morsko dno, je konec. Rešitev ni več, vsaj ne takšnih, ki bi absolutno spremenile morsko dno in njegovo delovanje. Kako bi bil tehnološko ta filter videti? To še razvijamo. Trenutno vemo to, da sluz deluje. "

"Mikrodelce bi lahko zajezili že takoj na izpustu čistilnih naprav, vendar ti izpusti niso največji ponor in vir delcev mikroplastike. Le-ta nastaja v oceanih. Zato rešitve, ki jih razvijamo v tem projektu, ne bodo dovolj. So pa ene prvih. Nove, nore ideje, in imamo že nove nore ideje za prihodnost. Ne želimo se ustaviti samo tukaj, ampak proizvajati filtre, ki bi jih lahko dali na morsko gladino. "

Še ena ideja, kako meduze izkoristiti sebi v prid, se je porodila nemškim raziskovalcem. Z meduzami želijo iz sušnih in neizprosnih okolij ustvariti obdelovalne površine. Iz meduz poskušajo ustvariti organska gnojila, ki bi koristila kmetijstvu na puščavski in polpuščavski zemlji. Z njimi bi obogatili prst in spodbudili rastline v rasti, da bi lažje kljubovale neugodnim razmeram. Po meduze za raziskavo so med drugim prišli tudi v Slovenijo v sodelovanju piransko postajo, kjer so jih dobili 120 kilogramov.

Če ste jih zamudili, so spodaj pripete tudi vse preostale junijske oddaje Ugriznimo znanost in Frekvenca X. Vabljeni k poslušanju! Vse so dostopne tudi v našem arhivu RTV 4D.





Ugriznimo znanost: Sluzaste rešitve (21. junij 2018)
Meduze so izredno prilagodljive živali. Starejše so od dinozavrov, preživele so vsa velika izumrtja in do danes so ostale skorajda nespremenjene. Uspevajo v vseh morjih, in ker so evolucijsko tako stare, so lahko prilagodljive. Zadnja leta smo priča izjemnemu porastu števila meduz. To pa ni problematično le za kopalce in turizem, ampak povzroča težave in škodo tudi ribogojstvu in ribolovu. Zakaj? In kaj lahko storimo, če se bo cvetenje meduz še nadaljevalo in jih bo v morju čedalje več? Jih lahko izkoristimo sebi v prid?

Frekvenca X: Delfini imajo svoj dom tudi v slovenskem morju (21. junij 2018)
V slovenskem morju ima svoj dom približno 80 delfinov, še enkrat toliko jih redno obiskuje vode Piranskega in Tržaškega zaliva. Velike pliskavke so zelo družabne, živijo v skupinah, so zelo inteligentne živali, ki imajo vsaka svoj žvižg, po katerem se prepoznavajo med seboj. Zdaj imajo tudi vsaka svoje ime, po katerem jih prepoznavamo ljudje. Nadeli so jim jih člani društva Morigenos, ki že več kot 15 let raziskujejo navade in družbeno strukturo divjih delfinov v slovenskem morju. Spremljajo tudi, kako se zaradi človeških dejavnosti spreminja njihov habitat in kako nanje vpliva onesnaženje morja.


Ugriznimo znanost: Kako do svile? (14. junij 2018)
Svila je ena najbolj cenjenih tkanin na svetu. Za njeno proizvodnjo se po celem svetu goji na milijone sviloprejk. Za kilogram svile potrebujemo med 2.000 in 3.000 zapredkov te izjemno občutljive in požrešne gosenice, ki se hrani le z listi murve. Sviloprejke, ti beli nočni metulji, izhajajo iz Kitajske, kjer so svilo gojili že pred 5.000 leti in to približno 3.000 let skrbno skrivali pred tujci. Sviloprejke so v preteklosti kmetje in revni meščani gojili tudi v Sloveniji, ki je bila pred 200 leti ena vodilnih proizvajalk svile. Trgovali so z zapredki, iz katerih nastane svilna nit. Danes, po sedemdesetih letih zatona, svilogojstvo v Sloveniji v skupnem madžarsko–slovenskem projektu ponovno oživljamo. Pa je kakovost svile, ki jo pridelamo v Sloveniji, primerljiva s svetovno?

Frekvenca X: Kam vodijo sledi z Marsa (14. junij 2018)
Ameriška vesoljska agencija Nasa je razkrila, da so v 3,5 milijarde let starih skalah na Marsu odkrili še več organskih sestavin. Skozi leta zaznavajo tudi periodično nihanje metana v atmosferi. Izvor metana ni znan, dopuščajo možnost, da bi lahko bil potencialno tudi življenjski. S pazljivim visokotehnološkim "vohljanjem" že nekaj mesecev skuša ugotoviti izvor metana v Marsovi atmosferi tudi evropska misija ExoMars. Ta bi lahko bil tudi biološkega izvora. Kam vodijo sledi z Marsa, v posebnem intervjuju za Val 202 pojasnjuje Oleg Korablev, vodja instrumenta za preučevanje metana na misiji Evropske vesoljske agencije. Strokovni sodelavec Frekvence X Tomaž Zwitter pojasni aktualne astronomske dogodke.


Ugriznimo znanost: Fuzijski reaktor ITER (7. junij 2018)
Ljudje smo odvisni od energije. Kako rešiti težave z vedno večjimi potrebami po njej? Ena izmed možnosti je fuzija. Zato Evropska unija, ZDA, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Koreja in Japonska skupaj v Provansi v Franciji gradijo največji fuzijski reaktor na svetu, Iter. To je največji znanstveni projekt po Mednarodni vesoljski postaji Mir na svetu. Ob enem je to tudi eno večjih, zagotovo pa najzahtevnejše gradbišče na svetu. Gradnja Itra se je začela pred 11 leti, kje pa smo danes?


Frekvenca X: Pravična neenakost (6. junij 2018)
Ko nekdo zadene na lotu, se nam to ne zdi nepravično, saj gre za naključno izbiro, ne za posledico vrednotenja ali nagrajevanja. Nasprotno pa večinoma ne sprejemamo, da bi dolgoročno vsi zaslužili enako, ne glede na vloženi trud in zasluge. Nekateri raziskovalci zagovarjajo hipotezo, da ekonomska neenakost ljudi večinoma ne moti, če zraven ne občutijo tudi nepravičnosti. Pravična neenakost naj bi prepričala več ljudi kot nepravična enakost. Je torej Robin Hood živel v zmoti?

Al. Ma.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
luckyss
# 17.07.2018 ob 16:50
Dajte raje napisat članek o tem, kako je npr. "zdrava " tuna ali karkoli iz morja in kašen je trend v tej zadevi...
Bodo na ribjih konzervah čez par let enaka drastična opozorila kot sedaj na cigaretnih škatlicah ?!
Verjetno odvisno od moči določenih lobijev..
kislec
# 16.07.2018 ob 20:49
" Pa se razmnožujejo vse vrste meduz? "To je težko reči, " ???

Jaz pa (čeprav nimam doktorata iz prirodoslovja), povsem lahko trdim (po želji tudi stavim poljuben znesek), da se ! /drugače bi že izumrle/

Aljoša, saj si hotel nekaj drugega vprašati, kajne?
Bivši uporabnik
# 16.07.2018 ob 21:10
Že leta nazaj se je govorilo, da so pomemben plenilec meduz morski psi. Ne govorim o velikem belem (ali pa tudi, ne vem točno), ampak o vseh številnih ostalih vrstah. Ker pa tako radi pojemo tunino, jih s to motodo in ostalimi grobimi načini ribolova pomorimo 100 miljonov letno, po nekaterih ocenah tudi več kot 200 miljonov. Posledice so tu, mi se pa čudimo. V naravi ni zastonj kosila.
mihael1
# 16.07.2018 ob 12:03
Lani v Strunjanu kolonija meduz, baje so bile ze po vsej Istri.
Trenutno jih baje ni na povrsini, a se skrivajo na dnu pri skoljkah.
Sicer so bolj sluzi in ne opecejo, a so v ogromnih kolicinah in te ne mika skociti v vodo.
Monitoring bi moral biti obvezen, ce se zeli narediti kaksne ukrepe, saj baje jejo tudi ikre in tako zmanjsujejo ribji zarod.
galoper
# 17.07.2018 ob 08:24
Ko bodo povezali pojav z rastjo prometa v severnem Jadranu in monitoring zamenjali z opazovanjem, ne bo težko odgovoriti na vprašanja kaj, kako in zakaj
samogledam
# 17.07.2018 ob 08:18
Zelo dvomim, da bi se katera koli morska žival bila sposobna prehranjevat z plastiko, železjem. betonom...bo potrebno razmišljati o sežigalnicah, ki bodo ogrevale radiatorje po vaseh in mestih.
mb128
# 16.07.2018 ob 18:58
Jep sem gledal že dolgo nazaj da je na Japonskem že toliko meduz, da že ogrožajo ribištvo tam in s tem same prehranjevalne navade tam.