Gre za ponazoritev geste, ki jo je Jezus izvedel svojim apostolom pred zadnjo večerjo. "Bil je Bog in iz sebe je naredil služabnika, našega služabnika," je dejal Frančišek v pridigi. "In to je njegova zapuščina - tudi mi moramo biti služabniki drug drugemu," je dejal pred približno 3000 verniki, ki so se udeležili njegove maše v centru Don Gnochi v Rimu. V njem skrbijo za težko bolne, ki potrebujejo stalno oskrbo.

Noge je umil devetim invalidom iz Italije, Libije in Etiopije ter 16-letniku z Zelenortskega otočja. Maše so se udeležili tudi njihovi svojci. Lani je papež Frančišek umil noge dvanajstim mladoletnim prestopnikom, ki so prestajali kazen v popravnem domu na obrobju Rima.

Papež bo velikonočne slovesnosti nadaljeval v petek ob 17. uri z liturgijo v baziliki svetega Petra, zvečer ob 21. uri pa se bo v rimskem Koloseju udeležil tudi tradicionalnega križevega pota, ki ponazarja Jezusovo križanje in smrt.

V soboto bo z velikonočno vigilijo čakal na nedeljsko jutranjo velikonočno mašo. Opoldne pa naj bi izrekel tudi velikonočno voščilo mestu in svetu (urbi et orbi).

Krizmene maše in maše zadnje večerje
Letos se hkrati po katoliških in pravoslavnih cerkvah začenjajo slovesni obredi pred nedeljskim praznikom velike noči. Po katoliških cerkvah so dopoldne izvajali krizmene maše, pri katerih oljčno olje posvetijo v sveto krizmo, ki se uporablja pri podeljevanju zakramentov. Duhovniki so pri tej maši tudi obnovili duhovniške obljube.

Zvečer pa bodo darovali maše zadnje večerje, pri katerih duhovnik nekaterim vernikom umije noge, s čimer posnema Jezusovo umivanje nog apostolom in simbolično pokaže, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik ljudem.

Slovesnosti tudi po pravoslavnih cerkvah
Ker letos tudi pravoslavni kristjani, ki sicer uporabljajo drugačen koledar in način izračuna velike noči, praznik zaznamujejo sočasno kot katoličani in evangeličani - ti sicer danes prazničnih bogoslužij ne pripravljajo - bo slovesno tudi po pravoslavnih cerkvah.