Potujoča razstava je že bila na ogled na Hrvaškem na Reki, v Opatiji in Klani, zdaj pa prvič prihaja v Slovenijo. Obiščete jo lahko brezplačno. (Na fotografiji je prikaz rimskih bojnih manevrov.) Foto: D. Badovinac, arhiv KD Vespesjan
Potujoča razstava je že bila na ogled na Hrvaškem na Reki, v Opatiji in Klani, zdaj pa prvič prihaja v Slovenijo. Obiščete jo lahko brezplačno. (Na fotografiji je prikaz rimskih bojnih manevrov.) Foto: D. Badovinac, arhiv KD Vespesjan
Konservirani ostanki obzidja trdnjave Ad Pirum v Hrušici
Sistem zapor je sledil obstoječi mreži rimskih cest. Potekal je po predelih, kjer je bil – čeprav po pogosto težje dostopnem terenu – prehod še mogoč, prekinjali pa so ga gorati predeli. Foto: J. Kusetič
Konserviran stolp na Ajdovskem zidu nad Vrhniko
Danes poznamo osemnajst lokacij, kjer so vidni arheološki ostanki zapornega sistema claustra Alpium Iuliarum. Večino na terenu težko opazimo, na nekaterih lokacijah pa je sistem jasno viden, saj so arheološki ostanki konservirani ali celo rekonstruirani. Na fotografiji je stolp na Ajdovskem zidu nad Vrhniko. Foto: J. Kusetič
Poskus digitalne rekonstrukcije trdnjave Ad Pirum v Hrušici
Poskus digitalne rekonstrukcije trdnjave Ad Pirum v Hrušici. Foto: Izdelava P. Kos, grafika: I. Dolinar

V Narodnem muzeju Slovenije - Metelkova je vrata odprla potujoča razstava Claustra Alpium Iuliarum - skrivnostna zapuščina starih Rimljanov. Na njej je predstavljen poznorimski obrambni sistem, ki je potekal po območju Slovenije in Hrvaške in ki je bil opuščen v 5. stoletju. Razstava bo na ogled do 10. septembra.

V 3. stoletju so vdirajoče vojske prek zunanjih utrjenih meja imperija (limes) prodrle globoko v rimsko državo, takrat so vojaški strategi sklenili, da je imperij treba zaščititi tudi v notranjosti. Začeli so utrjevati vse poti, ki so vodile proti srcu imperija, mestu Rim.

Eno pomembnejših vpadnih območij je bil prostor med današnjimi Julijskimi Alpami v Sloveniji in Kvarnerskim zalivom na Hrvaškem. Na tem prostoru so zgradili obrambni sistem, ki je varoval vstop na Apeninski polotok: claustra Alpium Iuliarum oziroma zapore Julijskih Alp.

Poznorimski obrambni in zaporni sistem je sestavljalo več odsekov kamnitih zidov s stolpi, ki so se prilagajali naravni izoblikovanosti terena in tako dobro izkoristili njegov obrambni potencial. Odseki so zapirali vse predele, koder so vodile pomembnejše rimske poti proti antični Italiji. Bil je zadnja obrambna linija pred vstopom na bogato in rodovitno ravnico severne Italije.

Na pomembnejših delih so bile v zaporne zidove vključene tudi utrdbe ali trdnjave. Posamezne zapore so bile dolge od nekaj sto metrov do nekaj kilometrov, zidovi pa široki praviloma od enega do dveh metrov, trdnjavska obzidja celo več. Sistem je bil opuščen najpozneje na začetku 5. stoletja.

Linija, ki jo je težko opaziti, če ne vemo, kaj iščemo
Ostankom obrambnega sistema claustra Alpium Iuliarum je danes mogoče slediti od Reke na Hrvaškem prek Prezida do Babnega Polja v Sloveniji, nato čez Bloško planoto, območje med Vrhniko in Ajdovščino ter vse do Zarakovca pri Cerknem. Navidezna črta, ki povezuje vse zapore, je dolga približno 130 kilometrov. Zapornih zidov je več kot 30 kilometrov, vključujejo več kot 100 stolpov, štiri trdnjave in štiri utrdbe.

Sovražnik se je skrival znotraj, ne zunaj
Obrambni sistem je v skladu z ukazi vojaških strategov in arhitektov najverjetneje zgradila rimska vojska, in to v zelo kratkem času. Ko je bil zgrajen, pa tujih ljudstev, ki bi želela uničiti imperij, ni bilo od nikoder. Vse pogostejši pa so bili po drugi plati notranji boji za oblast, v katerih je pomembno vlogo igral prav zidan obrambni sistem na vhodu v Italijo. Dokončno je izgubil svoj pomen, ko je cesar Teodozij premagal vse tekmece in razdelil imperij na zahodni in vzhodni del. Opuščen je bil najpozneje na začetku 5. stoletja.

Na razstavi so na panojih predstavljene digitalne trirazsežne rekonstrukcije, zemljevidi, ilustracije in fotografije.

Sad sodelovanja slovenskih in hrvaških strokovnjakov
Razstava, ki so jo že lahko videli v Opatiji in Klani, je nastala v sklopu slovensko-hrvaškega projekta Claustra - Kamniti braniki Rimskega imperija. Projekt je potekal v okviru Operativnega programa Slovenija-Hrvaška, 2007-2013. Sodelovali so Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Hrvaški restavratorski zavod, Združenje Žmergo in Primorsko-goranska županija.

Še danes so mogoča nova odkritja
V sklopu projekta so nadgradili strokovno bazo claustra Alpium Iuliarum in prišli do nekaterih novih odkritij. Tako je bilo denimo na lokaciji Jelenje na Hrvaškem na novo odkritih 800 metrov zidu, na lokaciji Novi Pot v Sloveniji pa je bil odkrit prehodni stolp.

V sklopu projekta so med drugim pripravili poročilo o primerjavi zakonodaje in konservatorske prakse varstva kulturne dediščine v Sloveniji in na Hrvaškem, konservatorski načrt, ki je prvi primer takega dokumenta med državama, ter načrt upravljanja.

Razstava za 21. stoletje
Pripravili so tudi vodnik po območju claustra Alpium Iuliarum, spletno stran, interaktivno karto - digitalni vodič po claustra Alpium Iuliarum, ki ga je mogoče uporabljati tudi na terenu prek telefona ali tablice, in dokumentarni film.