Največ TMK najdemo v keksih, napolitankah, vafljih, krofih, jušnih koncentratih, trdih rastlinskih maščobah, rastlinski smetani, pa tudi sendvičih in rogljičkih. Foto: Pixabay
Največ TMK najdemo v keksih, napolitankah, vafljih, krofih, jušnih koncentratih, trdih rastlinskih maščobah, rastlinski smetani, pa tudi sendvičih in rogljičkih. Foto: Pixabay

Industrijsko proizvedene transmaščobne kisline, kot so margarina ali strjene rastlinske maščobe, so med proizvajalci hrane priljubljene zaradi nizke cene in dolgega roka trajanja. Povzročajo srčno-žilne bolezni in so po podatkih WHO krive za več kot 500.000 smrti na leto.

Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije največ transmaščobnih kislin najdemo v keksih, napolitankah, krofih, jušnih koncentratih, trdih rastlinskih maščobah, rastlinski smetani, pa tudi v sendvičih in rogljičkih. So v tistih izdelkih, pri katerih so med sestavinami navedene (delno) hidrogenirane maščobe. Transmaščobne kisline se tvorijo tudi pri cvrtju živil in večkratnem segrevanju olj. Naravno je majhna količina teh transmaščob tudi v mesu in mleku goveda, koz in ovc, a ne pomeni tveganja za zdravje.

Začetek konca transmaščobnih kislin
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus opozarja, da so bogatejše države pri prepovedi teh maščob naredile določen napredek, nadzor nad transmaščobnimi kislinami v državah z nizkimi in srednje visokimi prihodki pa je precej slabši.

WHO se v okviru strategije za izločitev transmaščob, ki so jo naslovili REPLACE (v prevodu Nadomesti), zavzema za zakonodajne ukrepe na tem področju po vsem svetu. Vodja posebne skupine Resolve to Save Lives, ki sodeluje z WHO, Tom Frieden je povedal, da je bistvo projekta, da gre za "začetek konca industrijsko proizvedenih transmaščob". Dodal je, da je uspeh mestnih oblasti New Yorka, ki so pred desetimi leti prepovedale te maščobe v restavracijah, dokazal, da jih je mogoče izločiti, ne da bi vplivale na okus, dostopnost in ceno hrane.

Omejitev transmaščob bo tudi v središču prizadevanj WHO za zmanjšanje smrti zaradi nenalezljivih bolezni za tretjino do leta 2030, kar je eden od ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Kot je dodal Adhanom, se bodo bojevali tudi proti drugim povzročiteljem teh bolezni, kot je predelani sladkor.