Preden med sprehodom naberete kakšno rastlino, bodite prepričani, da je ne boste zaužili, če je strupena. Foto: BoBo
Preden med sprehodom naberete kakšno rastlino, bodite prepričani, da je ne boste zaužili, če je strupena. Foto: BoBo
Regrat
Cvetoča narava spomladi je čudovita, a ima tudi svoje pasti. Foto: BoBo

Novinarka Maja Ratej je v oddaji Ambulanta 202 na Valu 202 s sogovornikoma, dr. Miranom Brvarjem in Francem Batičem, opozarjala na zdravju škodljive in strupene rastline, ki jih najdemo tako v naravi kot tudi v parkih, vrtovih in celo naših stanovanjih.

Brvar je dejal, da so v zadnjih desetih letih v Kliničnem centru obravnavali 65 zastrupitev z rastlinami, v letošnjem letu dve. Smrtna je bila do zdaj le zastrupitev z jesenskim podleskom, zaradi zamenjave te rastline s čemažem sta izmed 20 bolnikov umrla dva človeka.

Razlikujeta se po listih
In kako ločimo užitni čemaž oziroma medvedov luk od smrtno nevarnega jesenskega podleska? Čemaž ima listne peclje, ki gledajo iz tal, pri podlesku pa vsi listi zrastejo v navidezno enotno steblo. Čemaž bo cvetel belo, podlesek pa bo cvetel jeseni, ko ne bo več nobenih listov.

Če zaužijemo jesenski podlesek, so posledice torej lahko usodne, saj vsi deli te rastline vsebujejo alkaloid kolhicin, ki je celični strup. Sprva se pojavijo slabost, bruhanje, driska in bolečine v trebuhu, sledijo znaki odpovedi ledvic, srca, jeter in pljuč. Če oboleli to preživi, pride do zavrtja kostnega mozga z znižanjem števila levkocitov in trombocitov, pride tudi do okužbe. V zadnji fazi, dva do tri tedne po zastrupitvi, pa se pojavi tudi izpadanje las in dlak. Protistrupa ni, zdravljenje je simptomatsko.

A čemaž lahko zamenjamo tudi s še dvema strupenima rastlinama, s šmarnico in čmeriko, zato sogovornika opozarjata, da se je treba zanesti na svoj vid, otip in voh hkrati.

"Zlobni dvojčki" so povsod
Zamenjava čemaža s podleskom pa ni edina nevarnost, ki preti na travnikih in gozdu, ko nabiramo rastline. Tako ima "dvojnike" tudi regrat, ki pa k sreči niso pretirano škodljivi, celo peteršilj ima svojega "zlobnega brata", ki se lahko znajde na kakšnem vrtu. To je pasji peteršilj, ki vsebuje poleg terpenov tudi alkaloide, ki so zelo nevarni. A pasji peteršilj ima zoprn vonj, korena pa nikoli nima v zemlji.

Precej pogoste so tudi zastrupitve otrok s plodovi strupenih rastlin, zlasti nevarna so semena tise; najstniki in mladi odrasli se pri nas najpogosteje zastrupijo s halucinogenimi rastlinami, predvsem navadnim kristavcem.

Nesite ostanke rastline k zdravniku
In kako ob zastrupitvi ukrepamo? Takoj očistimo ustno votlino, nato pa čim prej obiščemo zdravnika. Priporočljivo je s seboj vzeti tudi ostanke rastline, ki ste jo zaužili, nikakor pa ne smemo sami doma čakati na prve znake zastrupitve.

Vas zanima še več? Prisluhnite celotni oddaji Ambulanta 202, ki je bila tokrat posvečena strupenim rastlinam.