Na današnji dan
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 36 glasov Ocenite to novico!
Po vzoru modelov rastlinskega semena Zanonia macrocarpa je Wels razvil brezmotorno leteče krilo. 6. oktobra 1906 je z njim izvedel prvi brezmotorni polet v Avstro-Ogrski (drsel 250 m daleč, z višino 25 m). Foto: Sandi Sitar, Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna, Borec, Ljubljana, 1985
Mark Spitz
S sedmimi zlatimi odličji je igre v bavarski prestolnici zaznamoval Mark Spitz. Foto: EPA
Parlament v New Delhiju
New Delhi je postal indijska prestolnica 10. februarja 1931. Foto: EPA
Franci Petek
Franci Petek je leta 1991 dosegel uspeh kariere. Foto: MMC RTV SLO
Predrag Stojaković (Sacramento Kings)
Srbski ostrostrelec Predrag Stojaković. Foto: EPA
Amy Winehouse
Čeprav je še v svoji največji uspešnici pela o tem, kako noče na odvajanje, se je leta 2008 zdelo, kot da je pred Amy še dolga in plodovita kariera. Foto: EPA
Tomaž Pengov (1948-2014) je bil izvrsten kitarist, obvladal je tudi lutnjo, njegovo liriko je odlikovala izjemna globina. Foto: BoBo

Dodaj v

10. februar: Velik dan za slovensko letalstvo

Na današnji dan
10. februar 2018 ob 00:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je bil v Mariboru rojen na 10. februar (leta 1873), je po vzoru letečega rastlinskega semena razvil brezmotorno brezrepno letalo. Z njim je oktobra leta 1906 tudi letel.

To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka, v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – "letečim krilom" – na svetu; drsel je 250 m daleč, z višino 25 m. Ker mu ga v naslednjih letih ni uspelo usposobiti za motorno letenje, se je posvetil raznovrstnemu izumljanju in si pridobil več kot trideset patentov, ki pa tržno niso uspeli.

Leta 1908 je Wels v Parizu videl dvokrilec bratov Wright, zato se je odločil, da še sam poskusi z gradnjo podobnega. S tem je prišlo do razkola med Welsom in financerjem Etrichom, ki je vztrajal pri enokrilcu. Etrich je leta 1909 predelal Welsovo leteče krilo in izvedel prvi 100 metrski motorni polet v Avstro-Ogrski.

Sredi tridesetih let prejšnjega stoletja se je vrnil v rodni Maribor, kjer je vzdrževal letalski poskusni laboratorij. Imel je sicer zanimive zamisli, vendar jih zaradi pomanjkanja sredstev ni mogel uresničiti. Njegove največje zasluge iz predvojnega obdobja pogosto pripisujejo bolj financerjem kot njemu.

V svojem letalskem laboratoriju v Mariboru je opravljal aerodinamične poskuse ter se posvetil predvsem razvoju "cikloidnega letala", nekakšnega helikopterja z rotorjem na vodoravni osi; z načrtovanjem letala, ki bi se lahko navpično dvigalo in spuščalo ali pa lebdelo na izbrani točki, so se namreč tedaj veliko ukvarjali, vendar nikomur ni uspelo.


Leta 1258 so Mongoli uničili Bagdad. Mesto so požgali do tal, ubili pa so več kot 10.000 ljudi.

Leta 1542 so angleško kraljico Catherine Howard, ženo kralja Henrika VIII., zaprli v londonski Tower. Tri dni kasneje so jo obglavili.

Leta 1755 je umrl francoski pisatelj in filozof Montesquieu.

Leta 1763 je Velika Britanija po sedmih letih vojne dokončno osvojila Quebec in Montreal. S podpisom sporazuma v Parizu je Kanada pripadla Veliki Britaniji, Francija pa je morala zmagovalki odstopiti vsa svoja ozemlja.

Leta 1798 je general Berthier v imenu francoske republike zavzel Rim in iz Vatikana izgnal papeža Pija VI.

Leta 1837 je v dvoboju v Sankt Peterburgu umrl ruski pesnik Aleksander Sergejevič Puškin, star komaj 37 let. Bil je najpomembnejši predstavnik ruske romantike in ruske poezije sploh. Pesnik in pisatelj je bil zaradi svojih svobodomiselnih nazorov nekaj časa v pregnanstvu. Kot tak se je uveljavil predvsem s svojimi pesniškimi deli – romanom v verzih Jevgenij Onjegin, ki ga je napisal med letoma 1825 in 1832, ter z drugimi daljšimi pesnitvami in lirskimi pesmimi, hkrati pa tudi z dramami, kot je zgodovinska tragedija Boris Godunov (1825), in proznimi deli, med katerimi najdemo fantastično pripoved Pikova dama (1833).

Leta 1840 se je angleška kraljica Victoria poročila s princem Albertom Saxe-Coburg-Gotha.

Leta 1861 se je rodil slovenski literarni in kulturni zgodovinar in etnograf Matija Murko. Bil je tudi profesor slovanske filologije v Gradcu, Leipzigu in Pragi. Umrl je leta 1952.

Leta 1868 je umrl škotski pisatelj in fizik sir David Brewster.

Leta 1887 se je rodil slovenski zgodovinar, književnik, esejist in prevajalec Janko Lavrin. Bil je eden izmed ustanovnih članov slovenskega PEN-a, ki so ga ustanovili leta 1926. Umrl je leta 1986.

Leta 1890 se je rodil ruski pesnik in pisatelj Boris Leonidovič Pasternak. Njegovo najbolj znano delo je Dr. Živago. Prevajal je Shakespeara, Goetheja, Kleista in Rilkeja. Nobelovo nagrado, ki naj bi jo dobil za roman Doktor Živago, je moral leta 1958 odkloniti. Umrl je leta 1960.

Leta 1897 se je rodil ameriški znanstvenik in dobitnik Nobelove nagrade John Franklin Enders.

Leta 1898 se je rodil nemški dramatik, gledališki teoretik in pesnik 20. stoletja Bertold Brecht. Zaslovel je z delom Opera za tri groše, ki ga je ustvaril skupaj z nemškim skladateljem Kurtom Weillom.

Leta 1920 je Jozef Haller de Hallenburg izvedel simbolično zaroko med Poljsko in morjem, s čimer je proslavil obnovitev pravic Poljske do odprtega morja.

Leta 1923 je v Münchnu umrl nemški fizik in prvi Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1901 Wilhelm Conrad Roentgen.

Leta 1932 je umrl angleški pisatelj in novinar Richard Horatio Edgar Wallace.

Leta 1940 je bila prvič prikazana risanka Tom in Jerry.

Leta 1947 so bili v Parizu podpisani mirovni sporazumi z Italijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Finsko, medtem ko vprašanja Nemčije in Avstrije niso rešili.

Leta 1949 so v newyorškem gledališču Marocco premierno uprizorili Trgovčevo smrt.

Leta 1950 se je rodil ameriški plavalec Mark Spitz. Na olimpijskih igrah leta 1968 v Ciudad de Mexicu je osvojil srebro na 100 m delfin in bron na 100 m prosto. Z ameriškima štefatama 4 x 100 m prosto in 4 x 200 m prosto je postal olimpijskih zmagovalec. Štiri leta kasneje je v Münchnu zablestel v polnem sijaju. Priplaval si je sedem zlatih odličij (100 m delfin, 200 m delfin, 100 m prosto, 200 m prosto, 4 x 100 m prosto, 4 x 200 m prosto in 4 x 100 m mešano), v vseh disciplinah pa je postavil tudi svetovni rekord.

Leta 1954 je ameriški predsednik Dwight Eisenhower opozoril ZDA pred intervencijo v Vietnamu.

Leta 1961 se je rodil ameriški producent, scenarist in režiser Alexander Payne, ki je med drugim režiral filme About Schmidt, Sideways, The Descendants in Nebraska.

Leta 1967 se je v Los Angelesu rodila ameriška igralka Laura Dern, hči igralca Brucea Derna. Redno jo v svojih filmih zaposli režiser David Lynch (Wild At Heart, Blue Velvet, Inland Empire).

Leta 1970 je v Val d'Iseru plaz zasul hotel, v katerem je bilo 250 gostov.

Leta 1979 je v Ljubljani umrl slovenski politik in marksistični teoretik Edvard Kardelj. V času druge svetovne vojne je bil politični in ideološki vodja slovenskih partizanskih enot. Vrhovni ideolog je bil tudi po vojni, ko je bil predsednik kontrolne komisije, zunanji minister Jugoslavije, predsednik izvršnega sveta Jugoslavije in predsednik jugoslovanske ljudske skupščine.

Leta 1982 so začeli predvajati nemški film Podmornica (Das Boot).

Leta 1991 je še ne 20-letni Franci Petek na svetovnem prvenstvu v skokih v Predazzu na veliki skakalnici postal svetovni prvak.

Leta 1991 se je rodila ameriška igralka Emma Roberts, sicer hčerka Erica Robertsa in nečakinja ene najslavnejših igralk svoje generacije, Julie Roberts.

Leta 1996 je Gregor Cankar na štadionu v Šiški v Ljubljani na državnem prvenstvu v skoku v daljino postavil slovenski dvoranski rekord. V zadnji seriji je skočil 8,24 metra.

Leta 1996 je bil svetovni trgovinski center v Londonu delno uničen zaradi eksplozije bombe.

Leta 2002 je Predrag Stojakovic postal prvi Neameričan, ki je na košarkarskem vikendu All Star v Ligi NBA zmagal v metanju trojk.

Leta 2005 je umrl ameriški dramatik Arthur Miller. Njegovi najbolj znani deli sta Smrt trgovskega potnika in Vsi moji sinovi, v slovenščini imamo tudi njegovi drami Usodna vožnja in Pogled z mostu. Tema, ki se je je pogosto loteval, je meščanska družba in njena kritika, kritično pa se je loteval tudi politike in prevladujoče morale. V delu After the Fall je bežno opisal tudi kratki zakon z Marilyn Monroe. Za svoje delo je eden najbolj znanih svetovnih dramatikov leta 1949 prejel Pulitzerjevo nagrado.

Leta 2005 je Severna Koreja priznala izdelavo jedrskega orožja.

Leta 2008 je Amy Winehouse s podelitve grammyjev odkorakala s petimi zlatimi gramofoni; med drugim je dobila nagrade za album leta, najboljši singel (Rehab) in novo izvajalko leta. Podelitve v Los Angelesu se ni udeležila; namesto tega se je oglasila prek satelita in se med drugim zahvalila svojemu možu, "mojemu Blaku za zapahi". Tisti večer je štiri grammyje dobil še Kanye West, tri pa Bruce Springsteen.

Leta 2009 sta v orbiti treščila komunikacijska satelita Iridium 33 in Kosmos-2251; v trku sta bila uničena oba.

Leta 2012 je bila v državnem zboru potrjena vlada Janeza Janše.

Leta 2013 je bilo v stampedu, do katerega je v Alahabadu v Indiji prišlo med miroljubnim hindujskim obredom kopanja v sveti reki, umrlo 36 ljudi; še 39 je bilo poškodovanih.

Leta 2013 so na podelitvi nagrad grammy med drugim slavili Gotye (s pesmijo Somebody That I Used To Know), Fun (We Are Young) ter Mumford & Sons (z albumom Babel).

Leta 2013 je Nasino plovilo na Marsu prvič zavrtalo v skalo in zbralo vzorce v njeni notranjosti. Skala naj bi vsebovala dokaze o obstoju nekoč vlažnega okolja na Marsu. Misija Radovednost je vredna 2,5 milijarde dolarjev, trajala pa naj bi dve leti. Na Marsu plovilo proučuje okolje v okviru priprav za morebitne prihodnje misije s posadko na rdečem planetu. Ameriški predsednik Barack Obama je namreč zastavil cilj, da bo Nasa ljudi na Mars poslala do leta 2030.

Leta 2014 je umrl veliki slovenski kantavtor Tomaž Pengov. Bil je izvrsten kitarist in cenjen pesnik, ki so mu nekateri prilepili oznako "slovenski Leonard Cohen".

Leta 2014 je v 77. letu starosti umrla igralka Milena Muhič, dolgoletna članica mariborske Drame, ki je zasvoje gledališko poustvarjanje leta 1993 prejela Borštnikov prstan.

Leta 2014 je umrl Stuart Hall, eden izmed vodilnih britanskih intelektualcev, sociolog in teoretik kulture. "Boter multikulturalizma" je imel v šestih desetletjih svoje akademske kariere velik vpliv na politični in kulturni javni diskurz.

C. R.
Prijavi napako
Kazalo