Na današnji dan
S predstavitve dveh knjig Ele Peroci v Knjigarni Konzorcij. Foto: BoBo
Jennifer Aniston
Jennifer Aniston praznuje 11. februarja. Foto: EPA
Sheryl Crow
Sheryl Crow glasbene nagrade niso tuje. Foto: reuters
Alenka Dovžan
Na tekmah svetovnega pokala je Alenka Dovžan enkrat stala na stopnicah za zmagovalce, in takrat kar na najvišji - 17. januarja leta 1994 je bila skupaj s Pernillo Wiberg najhitrejša na superveleslalomu v Cortini d'Ampezzo. Foto: MMC RTV SLO
Nelson Mandela
Mandela je po izpustitvi iz zapora postal južnoafriški predsednik. Foto: EPA
Vest o odstopu papeža je osupnila svet. Foto: EPA

Dodaj v

11. februar: Rodila se je Ela Peroci

Na današnji dan
10. februar 2018 ob 23:32,
zadnji poseg: 11. februar 2018 ob 00:04
Ljubljana - MMC RTV SLO

1922 se je v Rogaški Slatini rodila slovenska pisateljica Ela Peroci, ki je z zgodbico Moj dežnik je lahko balon v slovenski književnosti ustvarila tip t. i. mestne pravljice.

Do leta 1955, ko je knjiga pravljic izšla prvič, je v slovenski mladinski književnosti prevladovala kmečka pripoved, medtem ko mestni otroci skoraj niso imeli del, s katerimi bi se poistovetili.

Dežniku so sledile knjige Tisočkrat lepa, Muca copatarica, Majhno kot mezinec, Za lahko noč, Na oni strani srebrne črte, Siva miš, ti loviš!, Ptičke so odletele, Stara hiša št. 3, Modri zajec, Reci sonce, reci luna ter Fantek in punčka, ki predstavljajo njen prozni opus, medtem ko pesniškega sestavljata zbirki Rišem dan in Ko živim.

Ena najpriljubljenejših slovenskih pisateljic, ki je umrla 18. novembra 2001 v Ljubljani, kjer je tudi preživela večji del svojega življenja, je stik z otroki našla v geslu "Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam," ki je bilo njeno vodilo pri pisanju. Z njim je znala nagovoriti tudi otroke iz drugih držav, saj so bile njene knjige večkrat prevedene, postavili pa so jih tudi na lutkovne odre.


Leta 600 pr. n. št. je Jimu Teno, po japonski pripovedi potomec boginje sonca Amaterasu, zasedel prestol. Ta dan imajo Japonci za začetek svojega cesarstva.

Leta 731 je umrl papež Gregor II.

Leta 1650 je umrl francoski matematik in filozof Rene Descartes. Velja za očeta novoveške filozofije, pomemben pa je tudi kot glasbeni teoretik.

Leta 1808 so poskusno uporabili antracit (najkakovostnejši črni premog) kot gorivno sredstvo.

Leta 1809 je Robert Fulton patentiral parnik.

Leta 1814 je bila razglašena neodvisnost Norveške. S tem je dokončno razpadla Kalmarska zveza.

Leta 1826 je bil ustanovljen univerzitetni kolidž v Londonu pod imenom Univerza v Londonu.

Leta 1847 se je rodil izumitelj Thomas Alva Edison, eden najpomembnejših izumiteljev vseh časov, saj je patentiral več kot 1.000 izumov. Edison je močno prispeval k prihodu električne dobe. Zagovarjal je enosmerni električni tok, Nikola Tesla, ameriški izumitelj srbskega rodu in njegov tekmec, pa je zagovarjal izmenični električni tok. Leta 1885 je George Westinghouse, lastnik Westinghouse Electric Company (električne družbe) iz Pittsburgha, kupil patentne pravice za Teslove diname in motorje na izmenični tok in po hudi bitki z Edisonom je izmenični tok zmagal.

Leta 1868 je v Parizu umrl francoski fizik in astronom Jean-Bernard-Leon Foucault. Rodil se je 18. septembra 1819 v Parizu, bil je samouk, ki je izboljšal dagerotipijo – fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo. Našel je postopek merjenja hitrosti svetlobe v različnih snoveh. Odkril je, da je hitrost svetlobe v zraku večja od hitrosti svetlobe v vodi in da se hitrost svetlobe spreminja obratno od lomnega količnika snovi. Z nihalom je dokazal vrtenje Zemlje okoli svoje osi.

Leta 1890 se je rodil Stanko Bloudek, letalski konstruktor, športnik in načrtovalec športnih objektov. Bil je pionir številnih športov na Slovenskem, s katerimi se je tudi aktivno ukvarjal. Tako je bil eden prvih nogometašev v Sloveniji, državni prvak v metanju diska in večkratni prvak Jugoslavije v umetnostnem drsanju. Od leta 1932 je naredil načrte za okrog 100 smučarskih skakalnic.

Leta 1902 se je rodil danski arhitekt Arne Jacobsen.

Leta 1905 se je rodil slovenski dramatik in pripovednik Bratko Kreft. Znana so njegova dela Velika puntarija, Človek mrtvaških lobanj, Celjski grofje in V ječi življenja. Priredil je Levstikovega Tugomerja. Objavil je več razprav iz ruske literature in slovenske gledališke zgodovine.

Leta 1909 se je rodil ameriški režiser Joseph Leo Mankiewicz.

Leta 1920 se je rodil egiptovski kralj Faruk I.

Leta 1929 je Mussolinijeva vlada z Vatikanom sklenila tako imenovano lateransko pogodbo. Z njo je Italija potrdila Papeško državo v miniaturnih mejah 44 hektarjev in popolno papeško suverenost.

Leta 1938 se je rodila portugalska igralka in pevka Simone de Oliveira.

Leta 1945 se je končala konferenca na Jalti, na kateri so se voditelji Stalin, Churchill in Roosevelt dogovorili o ureditvi sveta po vojni.

Leta 1948 je umrl ruski filmski režiser Sergej Mihajlovič Eisenstein.

Leta 1962 se je rodila ameriška glasbenica Sheryl Crow.

Leta 1963 je skupina The Beatles posnela prvih deset pesmi za prvi album, vključno s pesmijo Please, Please Me.

Leta 1963 je umrla ameriška pisateljica Sylvia Plath.

Leta 1964 se je rodila ameriška političarka Sarah Palin, guvernerka zvezne države Aljaska in neuspešna kandidatka za podpredsednico.

Leta 1969 se je rodila ameriška igralka Jennifer Anastassakis, bolj znana kot Jennifer Aniston. V zgodovino popkulture se bo verjetno zapisala predvsem po vlogi v nanizanki Prijatelji.

Leta 1976 se je rodila alpska smučarka Alenka Dovžan. Z Juretom Koširjem imata nekaj skupnega: oba sta doma iz Mojstrane in oba sta na olimpijskih igrah v Lillehammerju osvojila bronasto medaljo, Dovžanova v kombinaciji.

Leta 1976 je umrl slovenski filozof, kritik in publicist Boris Ziherl. Bil je med organizatorji samostojnega študija sociologije v Sloveniji in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Leta 1977 se je rodil ameriški pevec, član skupine Linkin Park Mike Shinoda.

Leta 1978 je umrl švedski pisatelj in Nobelov nagrajenec Harry Martinson.

Leta 1982 se je rodila britanska igralka Nathalie Dormer.

Leta 1990 so Nelsona Mandelo po 27 letih izpustili iz zapora Victor Verster v bližini Cape Towna.

Leta 1992 se je rodil ameriški igralec Taylor Lautner, za zdaj še najbolj znan po vlogi volkodlaka v filmski adaptaciji sage Somrak.

Leta 2000
je umrl francoski režiser Roger Vadim.

Leta 2010 je (le nekaj dni po smrti svoje matere) samomor naredil sloviti britanski modni oblikovalec Alexander McQueen. Veljal je za zelo kontroverznega oblikovalca, ki je na modnih revijah pogosto poskrbel za šokiranje občinstva in si prislužil vzdevek "huligan britanske mode". McQueen je bil eden najmlajših oblikovalcev, ki je dobil nagrado za britanskega oblikovalca leta, in sicer kar štirikrat med letoma 1996 in 2003. Imenovan je bil tudi za viteza.

Leta 2011 je nekaj več kot 80-milijonski Egipt dočakal dan, ko je ljudska vstaja "zadnjega egipčanskega faraona" prisilila k odstopu. Dober mesec dni zatem, ko je v Tuniziji vzcvetel prvi cvet arabske pomladi, je po 18 dneh protestov proti na videz nepremagljivi vladavini podpredsednik sporočil, da je predsednik Hosni Mubarak vodenje države po skoraj 30 letih na oblasti prenesel na vrhovni svet oboroženih sil.

Leta 2012 je umrla ameriška pevka Whitney Houston. 48-letna diva soula je večer pred podelitvijo grammyjev tragično in za vedno končala svoj boj z odvisnostjo od mamil in alkohola. Houstonovo so našli utopljeno v kadi njene hotelske sobe, za pevko pa je bila najverjetneje usodna srčna bolezen v kombinaciji z dolgoletno uporabo kokaina. V zgodovino glasbe bo za svoje dosežke zapisana z zlatimi črkami. Njen album Whitney je prvi album, ki ga je posnela ženska izvajalka in je že prvi teden debitiral na prvem mestu lestvice Billboard. V svoji karieri je sicer prodala več kot 170 milijonov albumov.

Leta 2013 je v rudniku premoga v pokrajini Komi na severu Rusije odjeknila eksplozija metana. V nesreči je umrlo 18 rudarjev. Približno 250 rudarjem se je uspelo rešiti iz premogovnika Vorkutinska in srečno priti na površje.

Leta 2013 je papež Benedikt XVI. objavil, da se bo 28. februarja istega leta zaradi zdravstvenih težav umaknil kot poglavar Rimskokatoliške cerkve. V moderni dobi je bil Benedikt XVI. prvi papež, ki se je odločil za ta korak, saj je pred njim vse od leta 1294 (in Celestinom V.) do menjav prihajalo le zaradi smrti. Pred Celestinom V. sta odstopila samo dva papeža - Benedikt IX. leta 1045 in njegov naslednik Gregor VI. leto dni pozneje.

Leta 2014 sta nas na zimskih olimpijskih igrah z bronastima medaljama razveselili biatlonka Teja Gregorin in smučarska tekačica Vesna Fabjan.

A. J.
Prijavi napako
Kazalo