Na današnji dan
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 28 glasov Ocenite to novico!
Proces prenosa Bartolovega slovitega dela Alamut na velika platna se je že začel z izbiro scenarista in iskanjem režiserja.
Roman Alamut je v zadnjih letih, ko je pozornost sveta usmerjena v muslimanski svet in fenomen terorizma, še posebej aktualen. Foto: Založba Sanje
Lascaux
Slikarije v jami Lascaux so odkrili leta 1940. Foto: EPA
Bitka za Stalingrad
Bitka za Stalingrad je bila odločilna za potek druge svetovne vojne. Foto: MMC RTV SLO
Jackie z otrokoma na pogrebu Johna F. Kennedyja
Mnogi verjamejo, da nad družino Kennedy visi prekletstvo, saj so mnogi njeni člani umrli na nenavaden ali skrivnosten način. Foto: EPA
Nikita Hruščov
Hruščov je bil rojen v Ukrajini. Foto: EPA
Leta 2003 se je poslovil legendarni Johnny Cash.
Leta 2003 se je poslovil legendarni Johnny Cash. Foto: EPA
Federer je Hewittu odčital pravo teniško lekcijo na razprodanem stadionu Arthur Ashe.
Federer je Hewittu odčital pravo teniško lekcijo na razprodanem stadionu Arthur Ashe. Foto: EPA

Dodaj v

12. september: Slovo avtorja knjižne uspešnice Alamut

Tina Maze vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov
12. september 2017 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Leta 1967 je umrl slovenski pisatelj Vladimir Bartol, avtor knjižne uspešnice Alamut.

Bartola, ki se je rodil 24. 2. 1903 v Sv. Ivanu pri Trstu, najbolj poznamo kot avtorja zgodovinskega romana Alamut. Bartol je končal študij biologije in filozofije, deloval pa je kot dramatik, esejist, pisatelj in kritik. Svojo prvo črtico je leta 1927 objavil v Ljubljanskem zvonu, novele, ki jih je povezal v zbirko Al Araf, pa je objavljal v reviji Modra ptica.

Literatura Vladimirja Bartola se je močno razlikovala od del njegovih sodobnikov, ki so se posvečali predvsem socialnemu realizmu. Bartolovo pisanje je psihološko-filozofsko, zato velja tudi za predhodnika eksistencializma, privlačijo pa ga tudi zgodovinske teme, ki niso povezane z zgodovino slovenskega naroda. V Bartolovem filozofskem nazoru so opazni vplivi Nietzscheja, Freuda in Dostojevskega. Manj uspešna kot romani in novele je Bartolova dramatika, zato pa so toliko pomembnejši eseji iz tridesetih let, v katerih je predstavljal nazore in znanstvene izsledke Freuda in Junga.


Leta 490 pr. n. št. so na vzhodni obali Atike blizu Maratona Atenci premagali desetkrat večjo vojsko perzijskega vladarja Dareja. V bitki je umrlo 192 grških in okoli 6.000 perzijskih vojakov. Vest o zmagi je v Atene prinesel Filipides, ki je pretekel 40 kilometrov, nato je od utrujenosti umrl. Po tem dogodku danes poznamo najdaljšo atletsko disciplino - maraton.

Leta 1494 se je v Cognacu rodil francoski kralj Franc I., ki je v času svoje vladavine osvojil Milano, čeprav mu v Italiji ni uspelo utrditi položaja.

Leta 1683 je poljski kralj Jan III. Sobieski popolnoma porazil turško vojsko pri Dunaju, potem ko je ta že dva meseca oblegala mesto. Poraz turške vojske je onemogočil prodor Turkov v srednjo Evropo.

Leta 1725 se je rodil francoski astronom Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil.

Leta 1733 je umrl Francois Couperin, francoski organist, dvorni kapelnik in skladatelj. Njegovo kompozicijsko bogastvo so odkrili šele v 20. stoletju.

Leta 1764 je umrl Francoz Jean Philippe Rameau, avtor številnih oper, kantat in klavirskih skladb.

Leta 1798 se je v Bokšetovi hiši v Spodnjih Kosezah rodil slovenski pesnik Jovan Vesel Koseski. V Gradcu in na Dunaju je študiral pravo. Dolga leta je služboval v Trstu, kjer je leta 1884 tudi umrl. V dijaških letih je pisal nemške pesmi. Leta 1818 so natisnili njegov sonet Potažba, ki je bil prvi sonet v slovenski književnosti. Zelo znani sta njegovi pesmi Zima in Vojaška. Pesem Slovenija je pomembna zaradi javne omembe Slovenije kot ozemeljske enote. Najbolj znana narodnobuditeljska pesem je Kdo je mar?

Leta 1838 se je rodil nemški astronom Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers.

Leta 1876 je umrl avstrijski pesnik in politik Anton Alexander von Auersperg, bolj znan kot Anastasius Grün.

Leta 1888 se je rodil francoski pevec šansonov, igralec in plesalec Maurice Chevallier, simbol francoske glasbene komedije. Zaslovel je po hripavem glasu, šarmu in lahkotnosti nastopanja. Umrl je leta 1972.

Leta 1889
je umrl francoski zgodovinar Numa Denis Fustel de Coulanges.

Leta 1897 se je v Parizu Pierru in Marie Curie rodila francoska fizičarka Irene Joliot Curie. Z možem Jeanom Fredericom Joliotom sta se ukvarjala s fizikalnimi in kemijskimi raziskavami, odkrila sta umetno radioaktivnost in dokazala, da je lahko vsak element radioaktiven, če znamo pripraviti pravi izotop.

Leta 1913 se je rodil sloviti ameriški atlet Jesse Owens. Z zmagami na olimpijskih igrah v nacistični Nemčiji je kot temnopolti športnik onemogočil poskus nemškega diktatorja Hitlerja, da bi olimpijske igre izrabil za propagiranje nacistične rasistične teorije o večvrednosti bele oziroma arijske rase.

Leta 1914 se je končala večdnevna bitka na reki Marni, s katero so francoske in britanske čete ustavile prodor nemške vojske na zahod.

Leta 1918 so ZDA sprožile ofenzivo na St. Michel.

Leta 1918 so Britanci zavzeli Havincourt, Moeuvres in Trescault.

Leta 1940 je skupina francoskih otrok med igro po naključju odkrila jamo v Lascauxu, blizu mesta Montignac, kjer so znamenite stenske poslikave iz prazgodovine, natančneje iz magdalenienskega obdobja paleolitika.

Leta 1941 je umrl nemški embriolog Hans Spemann, ki je leta 1935 prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Leta 1942 so Nemci začeli silovit napad na Stalingrad. Bitka na življenje in smrt je trajala pet mesecev, v njej se je bojevalo več tisoč vojakov. Nemci so bili poraženi. Bitka pri Stalingradu je ena od prelomnic v II. svetovni vojni.

Leta 1943 je Otto Skorzeny s komandosi po nalogu Adolfa Hitlerja osvobodil Mussolinija, ki so ga ob zamenjavi oblasti zaprli na Gran Sassu.

Leta 1944 so zavezniki osvobodili Le Havre in Luksemburg.

Leta 1944 so ZSSR, ZDA, Združeno kraljestvo in Romunija podpisale premirje.

Leta 1944 se je rodil Barry White, ameriški soul glasbenik. Umrl je leta 2003.

Leta 1946 se je rodil slovenski matematik Jernej Kozak.

Leta 1953 je bil Nikita Hruščov izbran za prvega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze.

Leta 1974 je bil z vojaškim udarom odstavljen etiopski cesar Haile Selassie, ki je leta 1928 po smrti kralja Menelika II. postal kralj, čez dve leti pa cesar Etiopije.

Leta 1976 se je rodila Jolanda Čeplak, slovenska atletinja.

Leta 1977 je v Ljubljani izšla Kardeljeva knjiga Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.

Leta 1977 je v priporu umrl južnoafriški borec za človekove pravice Steve Biko, le eden od 90 žrtev belih rasistov.

Leta 1981 je umrl italijanski pesnik Eugenio Montale, ki je leta 1975 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Leta 1989 je poljski parlament potrdil vlado enega od voditeljev gibanja Solidarnost Tadeusa Mazowieckega in tako tudi uradno prekinil vladavino komunistov v tej državi.

Leta 1995 so na tekmi 1. kroga Pokala Uefa nogometaši nizozemske Rode s 5:0 premagali SCT Olimpijo in si že pred povratno tekmo zagotovili napredovanje.

Leta 1998 je ameriška atletinja Marion Jones v Johannesburgu 100 metrov pretekla v času 10,65, kar je eden najhitrejših tekov v zgodovini.

Leta 1998 se na Odprtem teniškem prvenstvu ZDA v New Yorku v mladinski konkurenci ni zgodil slovenski finale, saj je Tino Pisnik premagala Avstralka Jelena Dokic. Slovenija je imela tako v finalu "le" Katarino Srebotnik.

Leta 2000 je Hrvat Ivo Šušak postal novi trener nogometnega kluba Maribor Pivovarna Laško, s čimer je nasledil Matjaža Keka.

Leta 2003 je umrl legendarni ameriški glasbenik Johnny Cash. Rodil se je leta 1932.

Leta 2004 je Švicar Roger Federer je z izjemno predstavo v finalu Odprtega prvenstva ZDA v tenisu gladko ugnal Avstralca Lleytona Hewitta. Izid finalnega dvoboja je bil 6:0, 7:6 (3) in 6:0.

Leta 2005 se je Izrael v celoti umaknil iz Gaze.

Leta 2010 je Jure Meglič na svetovnem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Tacnu osvojil bronasto kolajno med kajakaši. Peter Kauzer je bil po napaki deveti.

Leta 2013 so v Guinnessovi knjigi rekordov z letnico 2014 vpisali 19 novih slovenskih rekordov, med katerimi je bil tudi rekord Tine Maze, ki je v sezoni svetovnega pokala v alpskem smučanju zbrala kar 2.414 točk.

C. R.
Prijavi napako
Kazalo